| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
KONEC DOKLADNEGA SISTEMA POKOJNIN V SLOVENIJI - KAJ LAHKO SLEDI?
Primož Gabrič, 2012, diplomsko delo

Opis: Za nemoteno delovanje dokladnega pokojninskega sistema je potrebno ugodno razmerje med aktivno in upokojeno generacijo. Demografska razmerja so trenutno neugodna in se bodo glede na napovedi še poslabšala. Zato je treba obstoječe pokojninske sisteme prilagajati tem spremembam, če želimo ohraniti medgeneracijsko solidarnost in dolgoročen obstoj dokladnega pokojninskega sistema. Modernizacija pokojninskega sistema sledi pravim ciljem, to je zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotoviti primerno socialno varnost starostnikom. Ključne spremembe obstoječega pokojninskega sistema imajo izrazito ugodne javnofinančne posledice, vendar zagotavljajo javnofinančno vzdržnost le na kratek rok do leta 2025. Negotovo je doseganje cilja zagotoviti primerne pokojnine, saj reforma ne dosega nadomestitvenega razmerja v višini 70 %, ki po nekaterih ocenah še omogoča vzdrževanje primernega življenjskega standarda ob upokojitvi. Nadaljnje zmanjševanje pokojnin iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja ter zaostrovanje pogojev upokojevanja bo razbremenilo javne finance. Izpad prihodkov bodo morali zavarovanci nadomestiti sami z vlaganjem v različne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru II. in III. stebra. Na dolgi rok pa naj bi se oblikoval nov pokojninski sistem, ki bo zasnovan na štirih stebrih. Obveznemu pokojninskemu stebru se dodaja ničelni steber, s katerim bi dosegli odpravo revščine za vse sloje prebivalstva in zagotovili osnovno socialno varnost za primer starosti, v preostalih delih pokojninskega sistema pa bi se zagotavljale nujno potrebne spodbude.
Ključne besede: pokojninski sistem, delovno aktivni, upokojena generacija, modernizacija, finančna vzdržnost, pokojnine, nadomestitveno razmerje, dodatno pokojninsko zavarovanje, ničelni steber
Objavljeno: 26.09.2012; Ogledov: 1319; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (543,85 KB)

34.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA POKOJNINSKEGA SISTEMA Z AVSTRIJSKIM
Nejc Slokan, 2012, diplomsko delo

Opis: Z vsakim letom delovne dobe je misel o pokoju vedno bolj prisotna. Pravica do pokojnine nam naj bi omogočila brezskrbno in dostojno življenje v zadnjem življenjskem obdobju. V generaciji naših starih staršev je bila ta pravica nekaj samoumevnega. Zaradi napak v preteklosti, demografskih sprememb in trenutne ekonomske situacije to ni več zagotovljeno. Te posledice so vidne že sedaj in bodo še bolj izrazite v prihodnosti. Zato so potrebne korenite spremembe v našem pokojninskem sistemu. Nerazumljivo je, da nove reforme niso bile sprejete. Po mojem mnenju se takšne odločitve ne smejo sprejemati na referendumih, saj moramo takšne odločitve – o skupni prihodnosti – zaupati strokovnjakom. V teh kriznih časih bo moral vsak prispevati svoj delež, zato mora biti misel o medgeneracijski solidarnosti prisotna.
Ključne besede: pokojninski sistem, ZPIZ, primerjava
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 953; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (832,88 KB)

35.
PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH BANK
Marko Kampuš, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju so podrobneje predstavljene dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke d.d., Nove Kreditne banke Maribor d.d., Zagrebačke banke d.d. – Unicredit Group in Privredne banke Zagreb d.d. – Intesa Sanpaolo Group. Predstavljena so tudi gibanja bilančnih vsot v Sloveniji in na Hrvaškem. Najpomembnejši del diplomskega seminarja je primerjalna analiza dokapitalizacij slovenskih in hrvaških bank. V primerjalni analizi je prikazan padec cen delnic pri dokapitalizacijah med finančno krizo in rast cen delnic pri dokapitalizacijah pred finančno krizo.
Ključne besede: dokapitalizacija bank, dokapitalizacija, sanacija bank, kazalnik P/E, kazalnika ROA in ROE, kapital bank in kapitalska ustreznost.
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 900; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (589,88 KB)

36.
ZADOVOLJSTVO LJUDI Z ŽIVLJENJEM V SLOVENIJI IN AVSTRIJI MED LETI 2005 - 2012
Rok Vrban, 2013, diplomsko delo

Opis: Doseči zadovoljstvo v življenju je eden izmed pomembnih ciljev življenja, in zato ljudje delamo k temu cilju usmerjena dejanja. Da bi dosegli maksimalno zadovoljstvo v življenju, se mnogokrat opiramo na stanje pri sosedih, misleč, da v kolikor živimo bolje od njih, smo lahko zadovoljni. Primerjava Slovenije in Avstrije na podlagi štirih primerjalnih kazalcev, ki imajo neposredno povezavo z zadovoljstvom z življenjem, je podala določene odgovore na vprašanja: »Ali res imamo manjše možnosti kot Avstrijci, da smo zadovoljni z življenjem, ker so ekonomski kazalci njim v prid?« in »Ali imamo pogoje biti zares zadovoljni v Sloveniji?« Primerjava je pokazala, da je stanje v Sloveniji sicer precej slabo, vendar imamo na drugi strani vrednote, ki doprinašajo k zadovoljstvu v življenjuin jih lahko primerjamo tudi z razvitejšimi severnimi sosedi.
Ključne besede: Zadovoljstvo z življenjem, primerjava Slovenija – Avstrija, štirje primerjalni kazalci, pogoji zadovoljstva, ekonomski kazalci.
Objavljeno: 26.11.2013; Ogledov: 741; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (854,06 KB)

37.
KITAJSKA, PRILOŽNOST ALI TVEGANJE ZA NEMŠKO AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - PRIMER BMW
Tine Grmek, 2014, diplomsko delo

Opis: Nemška avtomobilska industrija je zelo pomembna za nemško gospodarstvo in zaposlovanje. Pomembni avtomobilski trgi za nemško avtomobilsko industrijo so poleg evropskega in ameriškega, še kitajski. Kitajska ima visoko gospodarsko rast in z njo se povečuje tudi povpraševanje po avtomobilih. Večina kitajskih proizvajalcev avtomobilov je v državni lasti. Ker kitajskim proizvajalcev manjkajo izkušnje, se združujejo v »Joint Venture« z mednarodnimi proizvajalci vozil. Kitajski trg ima vedno večjo kupno moč in kadar se Kitajec odloči za nakup avtomobila želi nekaj konkretnega, zato so nemški avtomobili zelo priljubljeni. Na kitajskem se tudi veliko pričakuje od električnega avtomobila, saj bi pri proizvodnji le teh kitajski proizvajalci imeli konkurenčno prednost pred mednarodnimi proizvajalci, saj imajo veliko izkušenj z proizvodnjo baterij. V diplomskem seminarju je predstavljena tudi ena najuspešnejši globalnih znamk BMW in njeno sodelovanje z Brilliance na kitajskem trgu.
Ključne besede: nemška avtomobilska industrija, Joint Venture, kitajski proizvajalci vozil, kitajski avtomobilski trg, BMW
Objavljeno: 08.08.2014; Ogledov: 671; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (776,67 KB)

38.
STARANJE PREBIVALSTVA IN POJAV BREZPOSELNOSTI OSEB PO 50. LETU STAROSTI V SLOVENIJI Z VIDIKA INSIDER - OUTSIDER TEORIJE
Nuša Lazar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problem staranja prebivalstva v Sloveniji in povezave tega fenomena z brezposelnostjo glede na različne kriterije (starost, izobrazba, spol) oz. posledično možnostmi povečanja zaposljivosti dotične ciljne skupine, starejših od 50. let. Starajoče se prebivalstvo v družbi predstavlja hkrati izziv in tudi priložnost. Ključno je spoznati raznovrstnost starejših glede na njihove prednosti in pomanjkljivosti ter temu ustrezno razviti metode upravljanja s starejšimi. Ustvarjanje delovnih mest (tudi za starejše prebivalstvo) in posledično povečanje zaposlenosti je eden izmed ključnih ciljev Evropske unije. S to tematiko se je ukvarjala že Lizbonska strategija, kakor se ukvarja tudi nova evropska strategija, Evropa 2020. Zagotoviti 75 % stopnjo zaposlenosti v starostni skupini med 20 in 64 leti je eden izmed ciljev Evropske unije (EU). V ta namen so se in se bodo v prihodnje izvajali različni ukrepi, pobude in akcije tako v EU kot tudi v Sloveniji. Tako kot po vsej Evropi smo tudi v Sloveniji priča staranju prebivalstva, kar se odraža tudi v starostnih strukturi brezposelnih oseb. Delež starejših brezposelnih (starejših od 50 let) se namreč naglo povečuje. Ukrepi za ohranjanje starejših na trgu dela, kar je ena izmed kategorij aktivnega staranja, so različni. Mednje sodijo tudi ukrepi za spodbujanje zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ). Delovanje trga dela z vidika starejšega prebivalstva oz. starejših brezposelnih (starejših od 50 let) preučimo s pomočjo insider-outsider teorije. Zamenjati trenutno zaposlene delavce z novimi delavci (v našem primeru starejšimi brezposelnimi), ki so pripravljeni delati za nižje plačilo, je za podjetje lahko nerentabilno. Visoki stroški so namreč povezani z odpuščanjem starih delavcev in najemanjem novih delavcev in njihovim usposabljanjem. Ne smemo pozabiti tudi na socialno oz. institucionalno komponento - delavce je namreč zaradi institucionalne rigidnosti v regulaciji trga dela in varovanja zaposlitve težje odpustiti.
Ključne besede: Staranje prebivalstva, ekonomske posledice staranja, evropske strategije, brezposelnost, insider-outsider teorija.
Objavljeno: 31.07.2014; Ogledov: 999; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

39.
VPLIV ČEZMEJNIH ZDRUŽITEV IN PREVZEMOV KOMERCIALNIH BANK V EVROPSKI UNIJI NA PREMOŽENJE LASTNIKOV
Jure Marin, 2014, magistrsko delo

Opis: Združitve in prevzemi že od devedesetih let prejšnjega stoletja predstavljajo pomembno orodje, ki se ga banke in ostale finančne institucije poslužujejo z namenom njihove širitve. Spremenjene razmere evropskega bančnega gospodarstva, uvedba skupnega trga in valute ter spremenjeno regulatorno okolje, pa so nadalje vplivale tudi na čezmejne združitve in prevzeme v Evropski uniji. Namen naloge je testirati učinke čezmejne objave združitve in prevzema na ceno delnice ciljnih, kakor tudi prevzemnih bank, ki imajo posledično vpliv na premoženje lastnikov. Študijo smo izvedli z uporabo metodologije študije dogodka, natančneje s tržnim modelom. V nalogi smo natančneje obravnavali 32 komercialnih bank ali bančnih holdingov v Evropski uniji, Švici in Norveški, med leti 2003 in 2012, za katere smo izračunali nenormalne donose za 41 dnevno obdobje. Naše ugotovitve so podobne ugotovitvam drugih avtorjev, in sicer, da objava združitve in prevzema pozitivno vpliva na premoženje delničarjev ciljnih bank, medtem ko lastniki prevzemnih bank v tem procesu ne ustvarijo pozitivnih, kakor tudi ne negativnih nenormalnih donosov.
Ključne besede: Prevzemi, združitve, komercialne banke, nenormalni donosi, Evropska unija
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 583; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

40.
JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO NA PODROČJU ZDRAVSTVA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Nives Fištrovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstvo skrbi za zdravje in ohranjanje zdravja celotnega prebivalstva države. Pomembna je organizacija zdravstvenega sistema države. S tem država prikazuje svojo razvitost in socialni položaj.. Glavni problem slovenskega zdravstva je pomanjkanje finančnih sredstev, ki ga lahko rešimo z javno-zasebnimi partnerstvi. Z javno-zasebnimi partnerstvi bi pridobili svež pritok finančnih sredstev. Sodelovanje države z zasebnim sektorjem bi pripeljalo tudi do večje učinkovitosti izvajanja zdravstvenih storitev in delitve tveganj. Nekatere države Evropske unije kot je na primer Avstrija, imajo takšno obliko partnerstev na področju zdravstva že dobro razvito. V Sloveniji so javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva v začetni fazi. Sistem zdravstvenega varstva je v Sloveniji in Avstriji urejen po Bismarckovem modelu, ki temelji na plačevanju prispevkov vseh državljanov. Iz primerjave izdatkov namenjenih v zdravstvo v Sloveniji in Avstriji lahko ugotovimo, da Avstrija boljše razpolago z finančnimi sredstvi. Največ finančnih sredstev Avstrija namenja bolnišnicam, najmanj jih gre v naložbe. V Sloveniji gre prav tako večina denarja bolnišnicam, najmanjši delež namenja drugim dejavnostim kot so splošna zdravstvena administracija in zavarovanje.
Ključne besede: zdravstvo, javno-zasebno partnerstvo, zdravstveni sistem, zdravstveni izdatki
Objavljeno: 24.10.2014; Ogledov: 792; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (590,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici