1. Izbor metod pri proučevanju fenomena čezmejnih združitev in prevzemovAnita Maček, Rasto Ovin, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Avtorja ponazarjata možen izbor metodoloških korakov pri raziskavi fenomena, za katerega ne obstajajo uradni statistični podatki, primarnih podatkov pa od udeležencev v transakcijah ni moč dobiti. Gre za merjenje ekonomskih učinkov čezmejnih združitev in prevzemov. Članek prikazuje izvirno rešitev, s katero sta avtorja zaobšla ta problem. Enostavnost metode zbiranja podatkov, ki je v primerjavi s primerljivimi raziskavami sicer inovativna, je bilo treba za robustnost rezultatov kompenzirati z uporabo večih statističnih testov. Glede na to, kako so dobljeni rezultati prestali statistične preizkuse, je moč sklepati, da je bila ocena stiliziranih dejstev na osnovi uporabljene temeljne metode (ankete) dovolj zanesljiva.
Ključne besede: podjetje, prevzemi podjetij, združitve podjetij, neposredne tuje investicije, ankete, statistična analiza
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 0 |
2. |
3. |
4. |
5. Stilizirana dejstva o učinkih čezmejnih združitev in prevzemov na gospodarsko rast in razvoj v evropskih državahAnita Maček, Rasto Ovin, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Navkljub velikemu številu študij na temo vpliva tujih neposrednih investicij in znotraj njih čezmejnih združitev in prevzemov na gospodarsko rast in razvoj, enotnega mnenja o njem ni mogoče podati. Rezultati študij so namreč zelo različni in dajejo celo nasprotujoče si ugotovitve. Vpliv tovrstnih tokov kapitala na omenjeni kategoriji je zato treba raziskati na drugačen način: s povezavo načel makroekonomskih in mikroekonomskih raziskav, kjer je izpostavljena t. i. totalna analiza. Prispevek prikazuje totalno analizo o učinkih, ki jih je moč povezati z ocenami vpliva teh procesov na gospodarsko rast v evropskih razvitih in tranzicijskih državah.
Ključne besede: kapital, prevzemi podjetij, združitve podjetij, gospodarska rast, gospodarski razvoj
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1294; Prenosov: 59
 Povezava na celotno besedilo |
6. |
7. CENTRALNA BANKA SRBIJE V SISTEMU EVROPSKIH CENTRALNIH BANKNikola Devrnja, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili Centralno banko Srbije (nadaljevanju CBS) v integracijskem procesu v Evropski sistem centralnih bank. Stopnjo integracije CBS in njenega bančnega sistema smo določili skozi tri aspekte. Prvi je kompatibilnost monetarne politike Centralne banke Srbije z monetarno politiko Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) ter izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev konvergence s strani CBS, ki so vezani na morebitno bodočo uvedbo evra kot valute. Nato smo spoznali stanje in stabilnost srbskega bančnega sektorja. V okviru tretjega aspekta smo prikazali področje usklajevanja zakonske regulative CBS z evropskimi standardi. V večini segmentov monetarne politike so prisotne razlike, kar pomeni, da monetarna politika CBS ni povsem harmonizirana. Razlike so izražene predvsem v monetarnih strategijah, višinah referenčnih obrestnih mer, pri načinu uporabe monetarnih inštrumentov ter nepopolni neodvisnosti CBS. Nivo maastrichtskih kriterijev še ni dosežen zaradi večletne makroekonomske nestabilnosti. Bančni sektor je precej likviden in adekvatno kapitaliziran kljub stanju stagnacije, v kateri se trenutno nahaja, in slabostim, ki smo jih zaznali (visok delež NPL-jev in padec dobičkonosnosti). Opazili smo očiten napredek in pripravljenost CBS na področju usklajevanja svoje zakonske regulative, predvsem z bodočo uvedbo Basell III standardov v bančni sistem in s sodelovanjem z Evropsko centralno banko na ključnih področjih svojega delovanja.
Ključne besede: Centralna banka Srbije, monetarna politika, primerjava kompatibilnosti monetarne politike CBS - ECB, maastrichtski kriteriji, bančni sistem Srbije, zakonska usklajenost
Objavljeno v DKUM: 05.12.2014; Ogledov: 1694; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (2,09 MB) |
8. FLEKSIBILNOST TRGA DELA IN MOBILNOST MLADIH NA TRGU DELA V SLOVENIJIMateja Baloh, 2014, magistrsko delo Opis: Trg dela je opredeljen s povpraševanjem in ponudbo na trgu dela. Ker prihaja do prevelike ponudbe, glede na potrebe in povpraševanje na trgu dela, prihaja do visoke stopnje brezposelnosti. Trg dela se začne segmentirati, da pa bi prišlo do zmanjšanje brezposelnosti, pa je potrebna večja fleksibilnost oziroma sposobnost prilagajanja trga dela in njegovih glavnih akterjev. Brezposelnost, še posebej med mladimi, vpliva na celotno družbo in mlade potiska v še slabši življenjski položaj. Dolgotrajna brezposelnost ima lahko nezaželene učinke tudi na nadaljnji poti mladih na trgu dela. Visoka brezposelnost med mladimi v Sloveniji je problem, zato je predvsem fleksibilen trg dela tisti, ki se na takšne šoke prilagaja in za katerega je značilna in zaželena mobilnost delovne sile. Mladi so v današnjem času premalo mobilni, vzroki so lahko na osebnostni ravni posameznika ali pa zaradi okoljskih dejavnikov. Problematika se kaže tudi v pomanjkanju novih delovnih mest, ki bi mladim omogočale hitrejši prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela in hkrati socialno varnost. Problematika visoke brezposelnosti je povezana tudi s fleksibilnimi oblikami zaposlitve, med katere v Sloveniji spada študentsko delo in sam sistem izobraževanja, ki je nastavljen na teoretični osnovi. Pomemben vpliv na stanje na trgu dela pa imajo podjetja, ki bi s fleksibilnimi oblikami zaposlitve ustvarjala večjo fleksibilnost trga dela. Podjetja se morajo za uspešnejšo konkurenčnost še hitreje prilagajati šokom na trgu dela in to lahko dosežejo s čim večjim obsegom fleksibilnih oblik zaposlitev in usmerjenostjo h kolektivnemu razmišljanju. Podjetjem pa zraven kriznih časov dodatno problematiko predstavlja slovenski tog trg dela, z visokim varovanjem zaposlitve. V ta namen se izvajajo številne reforme dela, ki naj bi zmanjšale brezposelnost in finančno spodbudile mlade, da bi se znali lažje prilagajati spremembam na trgu dela ter finančno spodbudile tudi podjetja. Vrzel med potencialno mobilnostjo mladih in dejansko mobilnostjo je velika, saj se mladi kljub slabim zaposlitvenim možnostim redko odločajo za delovno mobilnost. Delež visoko izobraženih se iz leta v leto zvišuje, potrebe trga dela pa se razlikujejo od dejanske ponudbe. Mladi se vse bolj oklepajo svoje dosežene izobrazbe, zato so slabše poklicno mobilni. Za to so delno kriva tudi podjetja, ki imajo zaradi velike ponudbe na trgu dela možnost iskati primeren in hkrati za njih cenejši kader, za določeno delovno mesto. Skozi našo analizo smo ugotovili, da so mladi pripravljeni zapustiti domače okolje zaradi dela, odločali bi se tudi za slabše plačana delovna mesta, kljub temu pa bi jim glavno motivacijo za mobilnost predstavljala plača. Kot študentje so lažje in hitreje prihajali do novih zaposlitev, vendar pa kljub temu niso pridobili potrebnih izkušenj, da bi sedaj na trgu dela nastopali kot zanimiv in povpraševan kader. Delodajalcem pa je v teh kriznih časih izrednega pomena finančni vidik zaposlovanja. Pripravljeni so vlagati v nov, potencialni kader, vendar vidijo slabo pomoč s strani države.
Ključne besede: brezposelnost, fleksibilnost trga dela, mobilnost na trgu dela, študentsko delo, izobraževalni sistem, mladi na trgu dela, poslovno okolje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2014; Ogledov: 3094; Prenosov: 486
Celotno besedilo (1,25 MB) |
9. JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO NA PODROČJU ZDRAVSTVA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJONives Fištrovič, 2014, diplomsko delo Opis: Zdravstvo skrbi za zdravje in ohranjanje zdravja celotnega prebivalstva države. Pomembna je organizacija zdravstvenega sistema države. S tem država prikazuje svojo razvitost in socialni položaj.. Glavni problem slovenskega zdravstva je pomanjkanje finančnih sredstev, ki ga lahko rešimo z javno-zasebnimi partnerstvi. Z javno-zasebnimi partnerstvi bi pridobili svež pritok finančnih sredstev. Sodelovanje države z zasebnim sektorjem bi pripeljalo tudi do večje učinkovitosti izvajanja zdravstvenih storitev in delitve tveganj. Nekatere države Evropske unije kot je na primer Avstrija, imajo takšno obliko partnerstev na področju zdravstva že dobro razvito. V Sloveniji so javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva v začetni fazi. Sistem zdravstvenega varstva je v Sloveniji in Avstriji urejen po Bismarckovem modelu, ki temelji na plačevanju prispevkov vseh državljanov. Iz primerjave izdatkov namenjenih v zdravstvo v Sloveniji in Avstriji lahko ugotovimo, da Avstrija boljše razpolago z finančnimi sredstvi. Največ finančnih sredstev Avstrija namenja bolnišnicam, najmanj jih gre v naložbe. V Sloveniji gre prav tako večina denarja bolnišnicam, najmanjši delež namenja drugim dejavnostim kot so splošna zdravstvena administracija in zavarovanje.
Ključne besede: zdravstvo, javno-zasebno partnerstvo, zdravstveni sistem, zdravstveni izdatki
Objavljeno v DKUM: 24.10.2014; Ogledov: 1907; Prenosov: 488
Celotno besedilo (590,51 KB) |
10. KITAJSKA, PRILOŽNOST ALI TVEGANJE ZA NEMŠKO AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - PRIMER BMWTine Grmek, 2014, diplomsko delo Opis: Nemška avtomobilska industrija je zelo pomembna za nemško gospodarstvo in zaposlovanje. Pomembni avtomobilski trgi za nemško avtomobilsko industrijo so poleg evropskega in ameriškega, še kitajski. Kitajska ima visoko gospodarsko rast in z njo se povečuje tudi povpraševanje po avtomobilih. Večina kitajskih proizvajalcev avtomobilov je v državni lasti. Ker kitajskim proizvajalcev manjkajo izkušnje, se združujejo v »Joint Venture« z mednarodnimi proizvajalci vozil. Kitajski trg ima vedno večjo kupno moč in kadar se Kitajec odloči za nakup avtomobila želi nekaj konkretnega, zato so nemški avtomobili zelo priljubljeni. Na kitajskem se tudi veliko pričakuje od električnega avtomobila, saj bi pri proizvodnji le teh kitajski proizvajalci imeli konkurenčno prednost pred mednarodnimi proizvajalci, saj imajo veliko izkušenj z proizvodnjo baterij. V diplomskem seminarju je predstavljena tudi ena najuspešnejši globalnih znamk BMW in njeno sodelovanje z Brilliance na kitajskem trgu.
Ključne besede: nemška avtomobilska industrija, Joint Venture, kitajski proizvajalci vozil, kitajski avtomobilski trg, BMW
Objavljeno v DKUM: 08.08.2014; Ogledov: 1635; Prenosov: 146
Celotno besedilo (776,67 KB) |
