| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza tožb za prihodnje generacije
Tea Žgank, 2021, magistrsko delo

Opis: V luči nujne potrebe po reševanju okoljskih izzivov pričujoče magistrsko delo obravnava problematiko položaja prihodnjih generacij z vidika pravnega varstva pravice do zdravega življenjskega okolja v slovenskem prostoru. Prihodnje generacije so (do določene mere) nosilci pravic, vključeni v načelo trajnostnega razvoja, vendar brez zmožnosti samostojnega uveljavljanja pravic in interesov. Ker niso zastopane pri sprejemanju odločitev, je sedanji generaciji prepuščeno, ali bo sprejela ukrepe, ki bodo okolje zavarovali za dobrobit bodočih generacij, ali ne. Magistrsko delo preučuje, ali je od države možno zahtevati sprejetje strožjih ukrepov za varstvo okolja in predstavlja mnoge ovire, s katerimi se srečujejo tožniki pri pravnih zahtevkih ter, ki jih morajo premostiti ne samo za uspešnost tožbe temveč tudi za dostop do sodišča. Prikazuje, da obstoječi pravni okvir v RS nima ustreznih naravi problema prilagojenih instrumentov za neposredno naslavljanje obravnavanega problema, s katerim smo soočeni, a da kljub temu vendarle obstojijo možnosti za njegovo naslovitev tudi v pravnem pogledu. Tudi obravnavan primer Urgenda kaže, da se s podnebnimi tožbami lahko naslovi neobstoj ustreznih pravnih sredstev oziroma poti in dosežejo rešitve. Prav tako ponazarja pomen sodne veje oblasti pri zaščiti pravic prihodnjih generacij in ponuja pomembne smernice za vodenje in odločanje v politično in znanstveno zapletenih zadevah. Drugi primeri, povezani s podnebjem, razkrivajo, da vsaka podnebna tožba, ne glede na izid, ponuja pomembne smernice in gradivo za lažje reševanje okoljskih vprašanj pred sodišči in predstavlja strategijo za izvajanje pritiska na izvršilno in zakonodajno vejo oblasti za sprejetje strožjih ukrepov za varstvo okolja in pravic prihodnjih generacij. Hkrati so uspešni primeri spodbudili nov val zahtevkov in omogočili boljše razumevanje pomena in obsega podnebnih sprememb. Dolžnost držav do varovanja človekovih pravic vključuje tudi dolžnost ustreznega varovanja okolja do ravni, ki omogoča polno uresničevanje drugih človekovih pravic. Tudi če obstoječi pravni okvir ta trenutek ne omogoča učinkovite naslovitve problema, je potrebno iskati prav(n)e rešitve in poti za naslavljanje problema.
Ključne besede: pravni vidiki varstva okolja, zdravo življenjsko okolje, podnebne tožbe, previdnostno načelo, dolžna skrbnost
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Prevlada drugega javnega interesa po Direktivi o habitatih (člen 6/4) in izpolnjevanje pogojev po Okvirni direktivi o vodah (člen 4/7)
Mateja Madon, 2020, diplomsko delo

Opis: Država zaradi velike porabe energije načrtuje izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, ki je zadnja prostotekoča reka v Sloveniji, čeprav projekt zadnja leta, zaradi močnih uporov aktivistov, stagnira. Hidroelektrarne bi naj kot drug javni interes nadvladale nad javnim interesom ohranjanja narave po Direktivi o habitatih in bi zato bila mogoča umestitev v zavarovano območje (Natura 2000). V delu sem opisala splošne pogoje in izjeme iz člena 4/7 Okvirne direktive o vodah, ki jih je prav tako potrebno upoštevati pri planiranju objektov. Prav tako sem opisala in primerjala postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek presoje vplivov na okolje ter postopek prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. Prvo poglavje zajema kratek uvod in opis vsebine diplomskega dela. V drugem poglavju je obravnavan pojem prevladujoč javni interes nad javnim interesom ohranjanja narave, vse pa je podkrepljeno s pregledom Direktive o habitatih, predvsem člena 6/4, in prakso Sodišča Evropske unije. V tretjem poglavju so predstavljeni splošni pogoji po Okvirni direktivi o vodah in izjeme od teh pogojev, ki prav tako morajo biti izpolnjeni, če želi investitor projekta uveljaviti prevladujoč javni interes. Četrto poglavje vsebuje podroben opis postopka CPVO in postopka PVO ter postopek prevlade drugega javnega interesa v povezavi z njima.
Ključne besede: Direktiva o habitatih, Okvirna direktiva o vodah, javni interes, prevladujoč javni interes, postopek celovite presoje vplivov na okolje, postopek presoje vplivov na okolje, postopek prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (238,47 KB)

3.
Legal aspects of health implications caused by environmental distress
Rajko Knez, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The article tries to explore legal consequences in cases where the environmental distress causes health implications for individuals. The author begins with the observations from two different angles, that is ex ante and ex post actions. Both approaches differ substantively, since the ex ante approach is applied by state authorities (command-and-control approach, de iure imperii acts), while the ex post approach is by a general rule initiated by individuals against polluters/state. Both approaches are discussed considering the application of EU rules and beyond (ECHR, Aarhus convention). The main emphasis is given to one of the biggest problems, that is the issue of causality, which discourages many plaintiffs from claiming damages. For the so-called post-industrial risks the conventional rules of causality do not suffice, which is why certain courts proposed that changes in this respect are necessary. In addition, the role of NGOs is emphasised, since the NGO can, especially in the ex ante approach, achieve better effects, especially when locus standi is assured.
Ključne besede: environmental protection, healthy living environment, legal remedies in environmental law, ECHR Art. 8, ECHR Art. 2, command-and-control approach, claims for damages, health
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 450; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (470,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vloga in usoda klavzule "vzemi ali plačaj" v konkurenčnem pravu
Martina Repas, Rajko Knez, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja se v prispevku ukvarjata z vprašanjem dopustnosti klavzule "vzemi ali plačaj" v konkurenčnem pravu, ki se v praksi pogosto pojavlja pri sklepanju vertikalnih sporazumov o dobavi zemeljskega plina. Glede na prakso nacionalnih konkurenčnih organov ta klavzula sama po sebi ni sporna, lahko pa ustvarja posebni konkurenčni problem, tj. omejevanja dostopa do trga, v povezavi z drugimi klavzulami, kot so npr. prepoved nadaljnje prodaje, teritorialne omejitve, omejitve glede rabe predmeta pogodbe, redukcijske klavzule ipd. Posebej pogosto pa se ta klavzula pojavlja v dolgoročnih pogodbah o dobavi zemeljskega plina, ki imajo lahko tudi naravno izključnih pogodb, kar je lahko prav tako problematično. Konkurenčnopravna presoja in usoda klavzule "vzemi ali plačaj" je tako odvisna od tega, v kakšnem sporazumu oz. v kombinaciji s kakšnimi klavzulami se pojavlja, prav tako pa tudi od razmer na trgu oz. pogojev konkurence na trgu.
Ključne besede: konkurenca, vzemi ali plačaj, vzemi in plačaj, izključna pogodba, dolgoročna pogodba, prepoved nadaljnje prodaje, teritorialna omejitev, učinkovitost, redukcijska klavzula, mrežni učinek
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 315; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (402,73 KB)

5.
Uvodnik
Rajko Knez, 2009, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: pravo, ekonomija, raziskovalno delo, Mirko Ilešič
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 360; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (27,32 KB)

6.
Uporaba in učinkovanje direktiv s področja varstva okolja v upravnih in sodnih postopkih
Rajko Knez, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek analizira pravila o neposrednem učinku, neposredni uporabnosti in konsistentni razlagi, ki se uporabljajo na področju direktiv, ki urejajo varstvo okolja v EU. Analizira tudi, zakaj je potrebno omenjena pravila uporabljati po uradni dolžnosti in da je slednje dolžnost tako sodišč kot državnih organov. Področje varstva okolja je urejeno predvsem z direktivami, ki pa stremijo k varstvu okolja v javnem interesu. To je značilnost, ki vpliva na razumevanje neposrednega učinka, kajti pravica posameznika ni v ospredju in to postavlja pod vprašaj neposredni učinek. Ne glede na to, ni znatnih odstopanj od splošnih pravil glede neposrednega učinka. Dodatno avtor pojasnjuje, da je uporaba teh pravil po uradni dolžnosti ne samo dolžnost, ampak velikokrat tudi pomembna pomoč.
Ključne besede: pravo Evropske skupnosti, varstvo okolja, neposredni učinek, neposredna uporaba, uradna dolžnost, državni organi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1313; Prenosov: 65
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
ANALIZA UKREPOV BOJA PROTI UTAJAM DDV V LUČI SODNE PRAKSE SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Jožica Češnovar, 2014, magistrsko delo

Opis: Delo temelji na analizi sodne prakse Sodišča EU s področja ukrepov držav članic EU v boju proti utajam DDV in zlorabam sistema DDV, in sicer ukrepa odvzema pravice iz sistema DDV, ukrepa solidarne odgovornosti za plačilo tujega davka, ukrepov za obravnavo shem nezakonitega davčnega optimiranja in nekaterih ukrepov s področja odmere in pobiranja DDV. Našteti ukrepi so v nalogi predstavljeni v kontekstu celote ukrepov v boju proti utajam DDV, ki so bili od leta 2006 dalje sprejeti na ravni EU in v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena institutu solidarne odgovornosti za plačilo tujega davka, institutu vračila DDV v posebnih primerih in institutu predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV. Naloga predstavlja tudi aktualno slovensko davčno in sodno prakso s področja boja proti utajam DDV in razmišljanja avtorice o ključnih dilemah bodoče davčne in sodne prakse ter DDV zakonodaje s tega področja.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, ukrepi v boju proti utajam DDV in zlorabam sistema DDV, sodna praksa Sodišča EU s področja boja proti utajam in zlorabam DDV, solidarna odgovornost za plačilo tujega davka, vračilo DDV v posebnih primerih, posebni primeru predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1719; Prenosov: 535
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

9.
JAVNI INTERES UMEŠČANJA INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV NA ZAVAROVANA OBMOČJA
Nadja Vidic, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje možnost umeščanja objektov na zavarovano območje. Načeloma umestitev v tak prostor ni možna, vendar za večje infrastrukturne objekte pod določenimi pogoji obstajajo izjeme zanjo. Le-te načrtuje država, saj so pomembni za njen prostorski razvoj in je njihova umestitev v javnem interesu. Za umestitev objekta na že zavarovano območje mora biti torej izpolnjen pogoj javnega interesa. V današnjem času pa vedno pogosteje prihaja do interakcije dveh navzkrižnih javnih interesov (na eni strani po varovanju narave, na drugi strani po gospodarskem razvoju). V takšnem primeru se javna korist, ki prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, lahko nanaša samo na varstvo zdravja ali življenja človeka oziroma na javno varnost ali pa ima koristne posledice bistvenega pomena za okolje oziroma se nanaša na druge nujne razloge prevladovanja javne koristi.
Ključne besede: prostorsko načrtovanje, varstvo okolja, zavarovano območje, infrastrukturni objekt, javni interes.
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1172; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (658,23 KB)

10.
VLOGA PRAVA PRI POSEGANJU V GOZD IN GOZDNE POVRŠINE
Teja Šeško, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dve težavi slovenskega gozdarstva, gospodarjenje z državnimi gozdovi in pretrganost gozdno – lesne verige. Na začetku je predstavljeno stanje slovenskih gozdov in lastniška struktura, nato pa gospodarjenje z državnimi gozdovi. Do koncesij, ki se podeljujejo za izkoriščanje državnih gozdov, se avtorica opredeli kritično. V delu opozarja na potrebo po spremembi zakonodaje. Na koncu so predstavljene težave lesnopredelovalne industrije in načrt, s katerim želi država ponovno oživiti to panogo. Delo prikazuje razvojne možnosti tega področja in ovire, ki mu stojijo na poti.
Ključne besede: gozdovi, koncesije, gozdno – lesna veriga
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 905; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (302,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici