1. Odnos do uporabe OSINT tehnik v kibernetski varnosti : magistrsko deloPrimož Novak, 2024, magistrsko delo Opis: OSINT ali »open-source intelligence« je združen koncept vrst podatkov, načinov njihovega zbiranja in tehnologij za zbiranje. Pravzaprav gre za zbiranje in analizo javno dostopnih podatkov. Z vse večjim pomenom spleta in prenosom informacij nanj se za OSINT odpira ogromno možnosti za zbiranje podatkov in analize, tako dobronamernih kot zlonamernih. Kibernetsko varnostne agencije zaznavajo porast kibernetskih napadov. OSINT predstavlja zelo primeren način za storilce, da zberejo podatke o tarčah, saj so pogosto podatki nezavedno podani oziroma javno objavljeni s strani žrtev samih. Kljub izboljšanju digitalne pismenosti in izražanju potrebe po zasebnosti, pa je med ljudmi še zmeraj zaznano slabše samozaščitno obnašanje ali bolje rečeno pomanjkanje »kibernetske higiene« za zmanjšanje lastne ogroženosti. Naše magistrsko delo se osredotoča na to, kako so določeni dejavniki, kot so skrb pred zlorabo osebnih podatkov, skrb pred zlorabo nadzora s strani države, spoštovanje posameznikove zasebnosti s strani države, postopki za zagotavljanje zasebnosti, zaznavanje kibernetske ogroženosti, vedenje za zagotavljanje zasebnosti v kibernetskem prostoru, zavedanje o OSINT tehnikah in potreba po uveljavitvi OSINT tehnik, povezani s sprejetjem OSINT tehnik. Prav tako smo preverili povezavo med sprejetjem OSINT tehnik in njihovo uporabo za namene kibernetske varnosti. Raziskovalni model je bil testiran z anketo (N = 231) med člani različnih interesnih Facebook skupin. Rezultati so pokazali, da z napovednimi spremenljivkami pojasnimo 23,3 odstotka skupne variabilnosti sprejetja OSINT tehnik in z eno napovedno spremenljivko (sprejetje OSINT tehnik) 50 odstotkov skupne variabilnosti strinjanja z uporabo OSINT tehnik za namene kibernetske varnosti. Torej smo potrdili strinjanje javnosti z uporabo OSINT za namen izboljšanja kibernetske varnosti v Sloveniji.
Ključne besede: javno dostopni podatki, zbiranje podatkov, OSINT, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. Uvajanje nosljivih kamer v policijske postopke : vloga nadzora »od spodaj navzgor«Primož Novak, Igor Bernik, Anže Mihelič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je preučiti vlogo t. i. nadzora »od spodaj navzgor«, ki ga v prispevku imenujemo podzor. Omenjen koncept bo v raziskovalnem modelu postavljen ob bok klasičnemu nadzoru (oz. nadzoru »od zgoraj navzdol«). S tem bomo ugotavljali: (1) ali sta odnos do podzora in nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer v policijskih postopkih in (2) kateri dejavniki so povezani z odnosom do podzora in nadzora ter ali so enaki dejavniki povezani tako z nadzorom kot tudi podzorom. Metode: Za odgovor na raziskovalni vprašanji smo izvedli spletno anketo v slovenskem jeziku. Anketo smo širili na družbenem omrežju Facebook (n = 249). Vzorec ter pridobljene podatke smo prikazali z opisno statistiko, raziskovalni model pa smo testirali s korelacijsko analizo. Ugotovitve: Rezultati raziskave so dvoplastni. Prvič, kažejo na to, da sta tako odnos do podzora kot tudi nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer. Drugič, nadzora in podzora ni mogoče napovedovati z enakimi dejavniki. Korelacijska analiza namreč kaže, da so z odnosom do nadzora povezani vsi predvideni dejavniki, medtem ko je z odnosom do podzora (negativno) povezana le zaznana legitimnost policije. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je lahko v podporo raziskavam pri nadaljnjem merjenju odnosa do podzora. Prihodnjim raziskavam lahko pripomore tudi ugotovitev, da se morajo pri ugotavljanju povezav dejavnikov z odnosom do podzora uporabiti različni dejavniki od tistih, ki so povezani z nadzorom. Glavna omejitev raziskave je način vzorčenja, ki ne omogoča posploševanja rezultatov na populacijo ter načina izbire dejavnikov, ki so povezani z odnosoma do nadzora in podzora. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prvič, po našem vedenju gre za prvo kvantitativno raziskavo o podzoru v Sloveniji oziroma merjenja odnosa javnosti do le-tega. Drugič, gre za eno izmed prvih raziskav, ki je merila podzor v odnosu do nosljivih kamer, torej kako je odnos javnosti do podzora povezan z odnosom javnosti do nosljivih kamer.
Ključne besede: nadzor, podzor, policijska pooblastila, uvajanje novih tehnologij, nosljive kamere
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 41
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vloga različnih oblik nadzora pri odnosu do nosljivih kamer : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePrimož Novak, 2020, diplomsko delo Opis: Nosljive kamere so nova oblika policijskega nadzora, katerih posebnost je v tem, da poleg državljanov nadzorujejo tudi policiste. Zaradi njihove razširitve in medijsko odmevnih primerov se je raziskovalno zanimanje za nosljive kamere povečalo. Večina opravljenih raziskav se je osredotočala na mnenje javnosti o prednostih in slabostih nosljivih kamer, ter na njihovo praktično implementacijo v policijsko delo. Vse nakazujejo na ugotovitve, da je sistem nosljivih kamer med javnostjo pozitivno sprejet. Obstaja pa manko raziskav, ki bi merile odnos do nosljivih kamer v povezavi z odnosom ljudi do sistemov nadzora in koncepta podzora (angl. sousveillance). Da bi naslovili omenjeni problem, se diplomsko delo osredotoča na to kako so določeni dejavniki, kot so legitimnost policije, učinkovitost sistemov nadzora, skrb pred zlorabo osebnih podatkov, skrb pred zlorabo nadzora s strani države, spoštovanje države posameznikove zasebnosti in zaupanje v postopke za zagotavljanje zasebnosti povezani z odnosom do nadzora in odnosom do podzora. Prav tako sta bili preverjeni povezanost med odnosom do nadzora in podzora z odnosom do nosljivih kamer in povezanost med predvidenimi koristmi nosljivih kamer in odnosom do njih. Raziskovalni model je bil testiran z anketo (N = 249) med člani različnih interesnih Facebook skupin. Izvedli smo raziskavo. Rezultati so pokazali pozitivno povezanost med odnosom do podzora in nadzora ter odnosom do nosljivih kamer. Prav tako rezultati nakazujejo na povezanost med predvidenimi koristmi nosljivih kamer in odnosom do njih. Dejavniki, ki so povezani z odnosom do nadzora niso povezani tudi z odnosom do podzora. Dejavnike, ki bi bili povezani s podzorom je tako smiselno iskati drugje in ne med dejavniki, ki so povezani z nadzorom.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski nadzor, nadzor, kamere
Objavljeno v DKUM: 11.09.2020; Ogledov: 957; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. Prenova krmilja in avtomatizacija stiskalnice grozdja : diplomsko deloPrimož Novak, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je bila glavna tema izdelava nove elektro omare na že obstoječo konstrukcijo za stiskanje grozdja oz. sadja. Ker je največja problematika v kmetijstvu po hitrem in kvalitetnem spravilu pridelka, smo se odločili, da staro stiskalnico avtomatiziramo in s tem omogočimo boljši nadzor in vodenje procesa stiskanja grozdja. Obnove in izdelave nove elektro omare smo se lotili tako, da smo preučili mehansko delovanje stiskalnice in delovanje starejše električne omare, ki jo bo nadomestila nova. V diplomski nalogi so opisane komponente, ki smo jih uporabili pri izdelavi projekta. Za industrijski krmilnik, ki smo ga uporabili, smo napisali program in narisali načrt nove krmilne omare.
Ključne besede: stiskalnica, grozdje, avtomatizacija, HMI prikazovalnik, programljivi logični krmilnik
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 1452; Prenosov: 188
Celotno besedilo (3,69 MB) |
5. Vrnitev prepovedanih plačil v delniški družbiPrimož Novak, 2016, magistrsko delo Opis: Delničarji morajo kot člani delniške družbe ob njeni ustanovitvi zagotoviti plačilo osnovnega vložka, ki tvori osnovni kapital delniške družbe. Osnovni kapital delniške družbe ima poleg določitve sorazmerne udeležbe delničarjev v delniški družbi in zagotovitve začetnega kapitala delniške družbe tudi funkcijo varstva upnikov. Zaradi razpršenosti članske strukture delničarjev je v delniški družbi bistvenega pomena, da se vse delničarje obravnava enako in da se jim zagotovi enako udeležbo pri bilančnem dobičku. Vsa ostala izplačila ali naklonitve delničarjem so prepovedana, saj se s tem zagotavlja tako varstvo upnikov kot preostalih delničarjev, ki prepovedanega plačila s strani delniške družbe niso prejeli. Pred prepovedanimi plačili delniške družbe delničarju jih varujeta institut prepovedi vračila vložka in poseben korporacijski zahtevek, s katerim družba, ter v njenem imenu manjšinski delničarji in upniki od delničarja, ki je prepovedano vračilo prejel v škodo delniške družbe, zahtevajo vrnitev prepovedanega plačila.
V delu sta predstavljena instituta vrnitve prepovedanih plačil in prepovedi vračila vložka, ki sta jedro načela ohranitve kapitala delniške družbe. V zvezi z navedenimi instituti so predstavljeni tudi posebni položaji in sicer v koncernskem pravu, v primeru izbrisa družbe brez likvidacije, predstavljena pa je tudi primerjava s korporacijskim zahtevkom v družbi z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: korporacijski zahtevek, načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, koncernsko pravo, izbris družbe brez likvidacije
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 2315; Prenosov: 467
Celotno besedilo (900,62 KB) |
6. KADUCITETA V DELNIŠKI DRUŽBIPrimož Novak, 2013, diplomsko delo Opis: Delničarji imajo kot družbeniki delniške družbe le eno glavno obveznost, tj. plačilo osnovnega vložka. Sankcije za neizpolnitev te glavne obveznosti so predvidene v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). V sledečem diplomskem delu je poleg ostalih sankcij podrobneje obravnavan institut kaducitete (izključitev družbenika iz družbe zaradi nepravočasnega plačila osnovnega vložka), ki je najtežja sankcija, ki lahko prizadene družbenika. Bistven namen tega instituta je zagotoviti dejansko vplačilo vložkov.
V uvodu so opredeljeni problem, namen in cilj diplomskega dela, ki se nanašajo na predstavitev sankcij, ki jih ima na voljo družba zoper delničarja. V nalogi sem ureditev instituta kaducitete v delniškem pravu primerjal z ureditvijo kaducitete v družbi z omejeno odgovornostjo ter z nemškim delniškim pravom.
V prvih poglavjih je predstavljena delniška družba ter institut osnovnega kapitala, ki se v veliki meri povezuje z institutom kaducitete. Predstavil sem še pomembna načela, ki snujejo okvir izključitvenega postopka. V nadaljnjih poglavjih je podrobneje obravnavan sam kaducitetni postopek v delniški družbi v primerjalnopravnem vidiku z ostalimi kaducitetnimi postopki.
Zaključek je namenjen sklepnemu razglabljanju o problemu, ki je predstavljen v uvodu.
Ključne besede: Delniška družba, delničar, sankcije, kaduciteta, kaducitetni postopek, delnica, osnovni kapital, družba z omejeno odgovornostjo, Zakon o gospodarskih družbah, Aktiengesetz.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2014; Ogledov: 3105; Prenosov: 486
Celotno besedilo (222,35 KB) |
