1. Spin-coating for optical-oxigen-sensor preparationPolonca Brglez, Andrej Holobar, Aleksandra Pivec, Mitja Kolar, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Thin-film oxygen sensors were prepared using the spin-coating technique, where a tris (4,7-diphenyl-1,10-phenanthroline) ruthenium(II) dichloride complex (RuDPP) in various solvents and silicones deposited on different substrates was used for the sensor production. By changing the spin-coating set-up parameters, homogeneous sensor coatings and the optimum sensor response to oxygen were studied – the sensors were exposed to various concentrations of oxygen within the range from 0% to 100 %. During the presented study, the optimum results were obtained when a 150 µL of sensor solution was applied to a Dataline foil using silicone E4 and a chloroform solvent. A spin coater with the following three rotation stages was used: 750/700 r/min for 3 s, 300 r/min for 3 s and 150 r/min for 4 s. The spin-coating technique has several benefits: it is fast, easy to use and appropriate for low-volume operations. It allows modifications and preparations of several sensor series using the minimum reagent consumption. However, the disadvantage of this technique also has to be mentioned, namely, an uneven film thickness in the radial direction. The film thickness mainly depends on the experimental set-up (volume, rotation time and speed, solvent viscosity and evaporation). Spin coating as an alternative and very flexible technique for an oxygen-sensor preparation is suggested for the laboratory-scale work, where the majority of experimental data could be used when other new coating methods are also researched and implemented. Ključne besede: optical sensors, spin coating, oxigen Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1862; Prenosov: 105
Celotno besedilo (254,63 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Karakterizacija in uporaba optičnih senzorjev za on - line in in - situ merjenje plinov v biotehnoloških procesihPolonca Brglez, 2013, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na več sklopov, v katerih smo poskušali poglobiti dosedanje raziskave na področju optičnega senzorja kisika na osnovi 4,7 - difenil - 1,10 - fenantrolin rutenijevega(II) diklorid kompleksa - (Ru(dpp)3). Namen doktorskega dela je bila izboljšava optičnih lastnosti in odziva senzorjev na osnovi Ru(dpp)3. Lastnosti senzorja smo dodatno raziskali s poudarkom na preučevanju različnih tehnik izdelave senzorjev, spreminjanja koncentracij barvila, aplikacije različnih polimernih nosilcev, vpliva potencialnih interferenčnih plinov in vključevanja nanodelcev.
Izdelali smo tankoslojne optične senzorje kisika s pomočjo različnih tehnik nanosa senzorskih raztopin (»spin coating« tehnike, s pomočjo naprave za tanke nanose in s pomočjo mehanskega nanosa). Namen je bil pripraviti najbolj homogen nanos senzorske raztopine in tako dobiti najbolj optimalne lastnosti senzorjev.
Nanašanje senzorske raztopine s pomočjo mehanskega nanosa je enostavna in cenovno najbolj ugodna tehnika. Vendar se ta tehnika ni izkazala kot najprimernejša, saj je težko zagotoviti popolnoma homogen nanos po celotni senzorski površini.
Ugotovili smo, da je glavna prednost uporabe »spin coating-a« ta, da je tehnika hitra, enostavna za uporabo in primerna za nanos majhnih volumnov. Omogoča izdelavo več serij senzorjev z različnimi lastnostmi ob minimalni porabi reagentov. »Spin coating« se je izkazal kot učinkovita metoda za nanos senzorskih raztopin v laboratorijskem merilu, vendar je po celotni senzorski površini težko pripraviti popolnoma homogen nanos (150 µL senzorske raztopine, 80 mg Ru(dpp)3, kloroform, silikon E41, folija Dataline, program na »Spin coater-ju«: 1. korak: 750 obr. 3 s, 2. korak: 300 obr. 3 s in 3. korak: 150 obr. 3 s).
Kot najprimernejša tehnika za nanos senzorskih raztopin se je izkazala metoda nanosa senzorske raztopine s pomočjo naprave za tanke nanose, kjer smo nanašali senzorske raztopine v debelini: 10 µm, 15 µm, 20 µm, 25 µm, 30 µm, 40 µm in 50 µm. Ta način izdelave omogoča najbolj homogen nanos senzorske raztopine, postopek je hiter, enostaven in omogoča izdelavo večjih količin senzorjev s ponovljivimi lastnostmi.
Ugotovili smo, da so se z dodajanjem različnih kovinskih nanodelcev in Triton - X, karakteristike senzorjev izboljšale.
Pri uporabi senzorjev v realnih pogojih smo spremljali vsebnost kisika med postopkom biološke razgradnje, kjer imajo elektrokemijski senzorji omejitve. Elektrode iz plemenitih kovin, ki reagirajo s korozivnimi plini, zato niso primerne za tovrstne aplikacije. S pomočjo optičnega senzorja kisika na osnovi Ru(dpp)3 smo spremljali koncentracijo kisika pri razgradnji organskih odpadkov; le-ta je ključnega pomena pri proizvodnji komposta. Študirali smo tudi razgradnjo mešanih organskih odpadkov s pomočjo mikroorganizmov v avtomatskem kompostniku, ki je učinkovitejši način, v kolikor se odločimo za kompostiranje na domu. Za optimalno delovanje avtomatskega kompostnika so potrebne še dodatne študije, ki bodo vključevale drugačne pogoje kompostiranja (različne substrate in mešanice substratov, selekcionirane mikroorganizme, spremljanje nastanka plinov itd.).
Tretjo uporabnost razvitega senzorja smo preizkusili na področju meritev sestave bioplina. Merjenja, ki se lahko izvajajo on-line ali in-situ nam lahko povedo bistveno več o samem procesu in tako dajejo možnost vplivanja ter optimizacije procesa nastanka bioplina. Z merjenjem koncentracije kisika v pilotnem bioreaktorju smo dokazali, da je optični senzor kisika primeren tudi za merjenje kisika v bioplinu. Senzor ima sledeče prednosti: je enostaven za uporabo in omogoča meritve v vodi ali v plinskih fazi, je eksplozijsko varen in z njim lahko izvajamo meritve v vrtinah, kjer je podtlak ali nadtlak. Ključne besede: 4, 7 - difenil-1, 10-fenantrolin rutenijev(II) diklorid kompleks, optični senzor kisika, spin coating, kisik, bioplin, interference, mešalna komora, kompost, mešanje plinov, nanodelci Objavljeno v DKUM: 29.11.2013; Ogledov: 2937; Prenosov: 242
Celotno besedilo (4,84 MB) |
3. Determination of oxygen by means of a biogas and gas - interference study using an optical tris (4,7-diphenyl-1,10-phenanthroline) ruthenium(II) dichloride complex sensorPolonca Brglez, Andrej Holobar, Aleksandra Pivec, Nataša Belšak, Mitja Kolar, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Biogas is a mixture of gases produced by anaerobic fermentation where biomass or animal waste is decomposed and methane and carbon dioxide are mainly released. Biogas also has a very high moisture content (up to 80%), temperatures of around 60 °C, high pressure, and can contain other gases ($N_2$, $H_2S$, $NH_3$ and $H_2$). We searched for an appropriate measuring system for the determining of oxygen in biogas, since the production process of biogas must be run under anaerobic conditions; as the presence of oxygen decreases the quality of the biogas. Ruthenium (II) complexes are by far the most widely-used oxygen dyes within optical oxygen sensors. In general, they have efficient luminescences, relatively long-life metal-ligand charge-transfer excited states, fast response times, strong visible absorptions, large Stokes shifts, and high-photochemical stability. The purpose of this work was to characterise and optimize an optical oxygen sensor using tris (4,7-diphenyl-1,10-phenanthroline) ruthenium(II) dichloride complex for measuring oxygen. Different sensor properties were additionally studied, focusing on the interference of external light, temperature, and various gases. A special gas-mixing chamber was developed for gas interference study, and online experiments are presented for oxygen determination within the pilot biogas reactor. Ključne besede: tris(4, 7-diphenyl-1, 10-phenanthroline)ruthenium(II) dichloride complex, oxygen optical sensor, interferences, biogas Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2257; Prenosov: 116
Celotno besedilo (315,15 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |