1. Predšolsko obdobje in nadarjenostMaja Hmelak, Tomaž Zupančič, Miran Muhič, Tomaž Bratina, 2025 Opis: Predšolski otroci se po sposobnostih, znanju in spretnostih med seboj razlikujejo, njihov razvoj pa poteka različno intenzivno na posameznih področjih. Zgodnje naslavljanje področij nadarjenosti je pomembno, da se lahko ustvarijo pogoji, ki otrokom omogočajo čim boljši razvoj. Okolje, v katerem otroci odraščajo, igra pomembno vlogo, saj jih stimulira v intelektualnem, družbenem in gibalnem razvoju. Poseben poudarek je na ustvarjalnosti, ki se najpogosteje izraža skozi umetnost, gibanje in igro. Sodobni pristopi v predšolski vzgoji vključujejo tudi uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki pri otrocih razvijajo računalniško mišljenje. V tem obdobju je treba zagotoviti ustrezne izzive in podporo odraslih potencialno nadarjenim otrokom. Z ustrezno usmeritvijo in pedagoškimi pristopi otroci dosežejo svoj potencial.
Ključne besede: nadarjenost, predšolsko obdobje, ustvarjalnost, motorika, IKT
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (4,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Jezik ob meji in na mejiMarija Bajzek Lukač, 2025 Opis: Znanstvena monografija Jezik ob meji in na meji predstavlja sociolingvistični pogled na prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, leksikografijo in jezikovno krajino Porabja. Knjiga je razdeljena na tri poglavja: (1) Jezik ob meji, (2) Jezik v slovarjih in (3) Jezik na meji. V prvem poglavju je prikazan razvoj prekmurskega knjižnega jezika od začetkov evangeličanskega slovstva in razvoja katoliške pismenosti do nastanka Pavlove slovnice prekmurskega slovenskega jezika. V drugem poglavju so zbrani prispevki o leksikografiji, o slovarju govora Gornjega Senika, velikem madžarsko‑slovenskem slovarju in o slovenskih zemljepisnih poimenovanjih v Porabju ter širši okolici. Tretje poglavje prinaša sociolingvistične razprave o jezikovnem načrtovanju, jezikovni krajini in stanju materinščine (prek‑ mursko narečje, porabski govor) v Porabju. Osrednje spoznanje monografije Jezik ob meji in na meji je, da se je slovenski jezik ob Rabi do začetka 20. stoletja razvijal skupaj in sočasno s prekmurščino. Ustvarjalci tega območja so pomembno prispevali k razvoju in ohranjanju prekmurščine. Porabščina je danes jezik sporazumevanja med starejšimi govorci, zato potrebuje več pozornosti in strokovne podpore, če želimo, da bo ostala vitalna in obstala v prostoru ob Rabi.
Ključne besede: prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, gornjeseniški govor, jezikovna krajina, jezikovno načrtovanje, narečni slovarji, veliki madžarsko‑slovenski slovar
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Didaktika naravoslovja in tehnike na razredni stopnjiSamo Fošnarič, Kosta Dolenc, 2025 Opis: Učbenik Didaktika naravoslovja in tehnike na razredni stopnji sistematično predstavi, kako mlajše učence voditi od prvih izkušenj v predmetu Spoznavanje okolja do poglobljenega pouka Naravoslovja in tehnike. Avtorja razložita cilje, standarde znanja in medpredmetne povezave, nato pa ponudita konkretna orodja za pripravo in izvedbo pouka: opis didaktičnih pristopov (transmisijski, konstruktivistični, raziskovalni, PBL, flipped classroom), faz načrtovanja učnih ur, metod (verbalno-tekstualne, demonstracijske, laboratorijske, izkustvene) ter učnih oblik (frontalno, skupinsko, tandem, individualno). Poseben poudarek je na načelih poučevanja, strategijah tehnološko-praktičnega dela, preverjanju in ocenjevanju, razvoju prostorskih in časovnih predstav ter vključevanju IKT in trajnostnih vsebin. Učbenik zaokroža vsebino z vodnikom po tehniški dokumentaciji, materialno-tehničnih pogojih šole ter zgodovinskim pregledom razvoja naravoslovno-tehniških predmetov v Sloveniji. Namenjena je bodočim in aktivnim učiteljem kot celovit priročnik za sodobno, kompetenčno naravnano poučevanje.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, didaktika, razredna stopnja, učenci, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (36,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Bralni vzori 22025 Opis: V znanstveni monografiji Bralni vzori 2 je objavljenih osem poglavij, ki so razdeljena v tri večje homogene celote. V prvem razdelku so predstavljene bralne navade, načini izbora bralnih gradiv za branje pedagoških in knjižničnih delavcev ter bralna kultura odraslih, ki vpliva na motivacijo za branje otrok in mladostnikov. V drugem razdelku sta predstavljeni analizi pedagoških študijskih programov (za predšolsko stopnjo, za razredni pouk in za predmetni pouk) in kolikšen delež gradnikov bralne pismenosti vsebujejo različni predmeti za spodbujanje bralne pismenosti na vseh področjih učenja in poučevanja. V tretjem razdelku sta podana primera dveh fokusnih skupin, ki sta bili izvedeni z učitelji različnih predmetov v osnovni in srednji šoli. Monografija je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah (CRP V5-2361), cilj katerega je proučevanje in vrednotenje pomena bralnih navad pri strokovnih delavccih v izobraževanju in knjižnicah.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 05.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (6,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Predlogi nalog in didaktičnih iger za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika v osnovni šoli : magistrsko deloMaruša Bukovec, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je oblikovanje predlaganih nalog in didaktičnih iger za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika, ki so povezane z učnim načrtom za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika. Sekundarni namen je, da učiteljem s pomočjo ustvarjenih predlaganih nalog olajšamo načrtovanje in učenje učencev priseljencev pri dodatnih urah kot tudi kasneje pri pouku.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali le nekatere vidike in dejavnike, ki vplivajo na učenje učencev priseljencev. Opredelili smo pojem sporazumevalna zmožnost, predstavili razliko med drugim in tujim jezikom, natančneje opredelili pojme migrant, tujec in priseljenec, naredili pregled priseljevanja učencev priseljencev, natančneje zapisali zakonsko ureditev osnovnošolskega šolanja učencev priseljencev, zapisali glavne smernice za vključevanje učencev priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, pregledali učne načrte za pouk slovenščine za učence priseljence in pregledali ter opisali ponujene učbenike za učenje slovenščine kot drugega jezika.
V empiričnem delu smo ustvarili predlagane naloge in didaktične igre za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika v osnovni šoli. Naloge so nastale na podlagi izkušenj z učitelji, ki poučujejo učence priseljence. Prav tako so povezane z učnim načrtom za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika in so sestavljene tako, da so učenci priseljenci aktivno vključeni.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, osnovna šola, slovenščina kot drugi jezik, vključevanje učencev priseljencev, gradiva za poučevanje učencev priseljencev
Objavljeno v DKUM: 31.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (6,59 MB) |
7. Poimenovanje predmetov in živali pri slušnem in vidnem zaznavanju predšolskih otrok : diplomsko deloTaja Smrekar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko nalogo z naslovom Poimenovanje predmetov in živali pri slušnem in vidnem zaznavanju predšolskih otrok sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj govora pri otrocih, nato opisali značilnosti slušne in vidne zaznave ter se na koncu posvetili razliki med medmetom in samostalnikom. V empiričnem delu smo nato raziskali, ali otroci pogosteje uporabljajo medmete pri slušnem ali vidnem zaznavanju ter do katerega leta starosti se medmeti še pojavljajo pri predšolskem otroku za poimenovanje živali in predmetov. Zbiranje podatkov je potekalo enkratno z uporabo kvantitativne tehnike. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 40 otrok, starih od 1 do 6 let (po 10 otrok iz vsake skupine v enoti). Za potrebe empiričnega dela smo sami pripravili zvočne posnetke in narisali sličice živali ter predmetov, ki so jih otroci poimenovali. V tem delu smo prav tako oblikovali raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki smo jih v sklepnem delu diplomske naloge ovrednotili ter bodisi potrdili ali ovrgli. Rezultati preverjanja so pokazali, da otroci pogosteje uporabljajo medmete pri slušnem zaznavanju kot pri vidnem, pri čemer je raba medmetov najpogostejša pri otrocih, mlajših od treh let.
Ključne besede: predšolski otrok, poimenovanje zvokov in sličic, medmet in samostalnik, slušno zaznavanje, vidno zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,74 MB) |
8. Jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici : diplomsko deloAndreja Tarča, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici obravnava razvoj govora pri otrocih ter vpliv pripovedovanja zgodb na njihov jezikovni razvoj. V teoretičnem delu sta podrobno opredeljena pomen in razvoj govora, pri čemer je posebna pozornost namenjena razlikovanju med narečnim in knjižnim jezikom. Posebej se osredotoča na prleško narečje, vključno z njegovimi oblikoslovnimi in skladenjskimi značilnostmi. Prav tako obravnava metode spodbujanja pripovedovanja pri otrocih, analizira strukturo povedi ter razvijanje domišljije skozi pripovedovanje. Poleg tega vključuje pregled slikanice Muca Copatarica kot pomembnega didaktičnega orodja v procesu jezikovnega razvoja. Empirični del predstavlja rezultate raziskave, osredotočene na jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja. Vključuje podrobno analizo pripovedovanja otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici, zbranih v vrtcu Cezanjevci. Analiza se osredotoča na razmerje med rabo knjižnega jezika in narečja, na rabo enostavčnih in večstavčnih povedi ter na rabo najpogosteje uporabljenih besednih vrst. Rezultati so predstavljeni tabelarično in opisno, dodane so interpretacije in ugotovitve, ki izhajajo iz opazovanj. Tako smo ugotovili, da v pripovedovanju otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici prevladuje knjižni jezik. Zanimivo je, da so otroci uporabljali več večstavčnih povedi, kar kaže na njihovo sposobnost kompleksnejšega izražanja in razvoja sintaktičnih struktur. Poleg tega so pri pripovedovanju uporabljali največ samostalniških besed, kar nakazuje, da je njihovo pripovedovanje osredotočeno predvsem na poimenovanje oseb, predmetov ipd.
Ključne besede: govor predšolskega otroka, nadaljevanje in pripovedovanje zgodbe, muca Copatarica, domišljija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (850,31 KB) |
9. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vpliv mežiškega narečja na poimenovanje sličic pri predšolskih otrocih, starih 5 in 6 let : diplomsko deloNina Jehart, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo "Vpliv mežiškega narečja na poimenovanje sličic pri predšolskih otrocih, starih 5 in 6 let" vsebuje teoretični in empirični del. Teoretični del naloge predstavlja govorni razvoj otrok, dejavnike, ki vplivajo nanj, ter spodbujanje govora v vrtcu. Obravnavane so tudi jezikovne teme, kot so jezik, slovenski jezik, socialne zvrsti jezika, raba knjižnega in neknjižnega jezika v vrtcu ter narečja v Sloveniji, posebej koroško in mežiško narečje.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri nas je zanimalo, ali bodo otroci iz Mežiške doline prepoznali predmete na sličicah, ali jih bodo poimenovali z narečnimi ali s knjižnimi izrazi, ali bodo razumeli in prepoznali vsakdanje predmete, ko so poimenovani s knjižnimi izrazi, ali bodo ob ponovnem poimenovanju predmetov na sličicah uporabili knjižno ali narečno besedo ter ali obstajajo morebitne jezikovne razlike v mežiškem narečju med otroki glede na kraj bivanja. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci v večini prepoznali predmete na sličicah, da so jih pogosteje poimenovali z narečnimi izrazi in da je večina prepoznala predmete, ko so bili knjižno poimenovani. Ko so ponovno sami poimenovali predmete, pa so pogosteje uporabili narečna poimenovanja. Poleg tega so se pokazale tudi jezikovne razlike v mežiškem narečju med otroki glede na kraj bivanja.
Ključne besede: otrok, razvoj govora, jezik, narečje in mežiško narečje
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (3,14 MB) |
