| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 179
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Slavistična prepletanja 4
2022

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 4 prinaša petnajst prispevkov, razporejenih v tri tematske sklope. Prvi sklop slovanske jezike postavlja v širši družbeni in kulturni kontekst, se dotika družbene kritičnosti, stereotipizacije ter jezikovnopolitičnih in jezikovnokulturnih tem. Drugi sklop je namenjen poučevanju in učenju slovanskih jezikov kot neprvih jezikov, zlasti v južnoslovanskem jezikovnem prostoru. Tretji sklop združuje literarnovedne in književnodidaktične raziskave, ki literarna dela v slovanskih jezikih prikažejo v luči kulturnih konceptov in izobraževalnih sistemov. Obravnavane teme so le nekatere od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 66; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (13,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda pri izbranih predmetih : magistrsko delo
Nina Koznicov, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen je vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda izbrane prekmurske osnovne šole pri štirih izbranih predmetih: slovenščini, likovni umetnosti, družbi in športu. Ravno to temo sem raziskovala zato, ker sem v času praktičnega usposabljanja na osnovni šoli opazila, da je pri pouku v govoru prisoten vpliv narečja. Zanimalo nas je, pri katerem predmetu je vpliv najbolj izrazit in kje so učenci najmanj pozorni na rabo knjižnega jezika. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem predstavila pedagoški govor, zgradbo jezika, socialne in funkcijske zvrsti jezika, narečja na splošno, narečne skupine, prekmursko narečje, učni načrt in rabo narečij v osnovnih šolah. V empiričnem delu sem ob analizi zvočnih posnetkov učnih ur želela ugotoviti, pri katerem predmetu je najbolj izrazit vpliv narečja in pri kateri besedni vrsti. Analiza je pokazala, da je vpliv narečja najbolj izrazit pri predmetu likovne umetnosti in najmanj pri slovenščini. Učenci se pri slovenščini najbolj trudijo pri rabi knjižnega jezika in so na napake opozorjeni. Glede na besedno vrsto smo ugotovili, da je vpliv najbolj pogost pri rabi glagolskih oblik, najmanj pa pri členkih in medmetih.
Ključne besede: prekmursko narečje, vpliv, govor učencev, osnovna šola, knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 64; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

3.
Značilnosti pripovedovanja šestletnikov ob ilustracijah v slikanici Janček ježek : diplomsko delo
Primož Slekovec, 2022, diplomsko delo

Opis: V okviru zaključnega dela smo preverjali značilnosti pripovedovanja šestletnikov. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili govorni razvoj v predšolskem obdobju, in sicer od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. Omenili smo tudi dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj ter kako ga spodbujamo v različnih okoljih. Poudarek smo namenili otrokovemu pripovedovanju zgodbe; koherenci in koheziji, razvoju pripovedovanja zgodbe, ter dejavnikom, ki vplivajo na pripovedovanje. Predstavili smo tudi socialne zvrsti slovenskega jezika, kjer smo izpostavili prleško narečje. V empiričnem delu je sodelovalo 12 otrok, starih 6 let. Skupaj smo prebrali ljudsko pravljico Janček ježek, nato pa so imeli 10 dni časa, da so jo doma skupaj s starši prebrali. Po dogovorjenem času so s pomočjo slikanice zgodbo pripovedovali. Njihove zgodbe smo posneli z diktafonom, jih natančno pretipkali ter jih analizirali iz različnih vidikov: obnovitev bistva vsebine zgodbe, raba knjižnega ali neknjižnega jezika, raba besednih vrst ter dolžina pripovedovane zgodbe v številu povedi. Rezultati so pričakovano pokazali, da so skoraj vsi otroci zajeli bistvo zgodbe ter da je največkrat uporabljena besedna vrsta bil samostalnik. Dolžina pripovedovanj pa je bila pod našimi pričakovanji, povprečno so otroci v svoji zgodbi uporabili 17,8 povedi. Presenetilo pa nas je, da so otroci v svojem pripovedovanju v večini uporabljali knjižni jezik in vključili le nekaj narečnih besed. Pričakovali smo, da bodo otroci veliko več govorili v narečju, saj ga v svojem vsakdanjem govoru uporabljajo večino časa.
Ključne besede: razvoj govora, pripovedovanje ob slikanici, prleško narečje, predšolski otrok, Janček ježek
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 71; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja : magistrsko delo
Mateja Duh, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja smo raziskovali tematiko plesa kot motiv, ki se pojavlja v likovnih delih. Govorili smo nasploh o plesu in o tem, kako se je pojavil v likovni umetnosti. Motiv smo raziskovali v evropskem prostoru v časovnem okviru od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Motiv, ki smo ga raziskovali, smo podrobneje interpretirali na podlagi izbranih avtorjev. Naša glavna predpostavka je bila, da se izbrani motiv razlikuje glede na zgodovinski kot tudi individualni-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo. Želeli smo ugotoviti, kakšen vpliv so imele umetniške smeri, ki so se v tem času razvijale na umetnike ter njihova dela, in kako se je to odražalo pri upodobitvah motiva plesa. Zanimal nas je tudi vpliv individualnega družabnega življenja na umetniška dela. Spraševali pa smo se tudi po namenu in funkciji slikarskih del.
Ključne besede: ples, glasba, barve, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 153; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

5.
Videoperformans v času družbenih omrežij
Saša Šižgorič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo Videoperformans v času družbenih omrežij sestavljata dva dela. V prvem na kratko orišem zgodovino performansa in opredelim pojme, ključne za razpravo, ki se na podlagi že obstoječih teoretičnih stališč naslanja predvsem na ontologijo, reproduciranje in dokumentiranje performansa. Podrobneje pišem o novomedijski umetnosti, ki je povzročila drugačno dojemanje realnosti in s tem tudi nov način izražanja. Skozi analizo izbranih sodobnih umetniških del predstavim spletno umetnost in umetnost družbenih omrežij, kjer se nanašam predvsem na prenašanje videoperformansa v živo. V drugem, praktičnem delu, se osredotočam na izvedbo lastnega projekta Alter 53, kjer z videoperformansom problematiziram nabor iz nepretrganega toka informacij in vpliv družbenih omrežij na podobo telesa/jaza. Skozi teoretični in praktični del poudarjam vlogo gledalca in prepletanje meje med umetnostjo in vsakdanjim življenjem.
Ključne besede: performans, videoperformans, video, novomedijska umetnost, spletna umetnost, družbena omrežja.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 216; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

6.
Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju : diplomsko delo
Ana Novak, 2021, diplomsko delo

Opis: Govor je sredstvo in funkcija, preko katere smo ljudje kot skupnost socialna bitja. Ta nam služi kot komunikacijsko sredstvo. Otroci preko njega vzpostavljajo socialni stik. Govor in mišljenje se močno prepletata in sodelujeta. Razvoj govora poteka po določenem zaporedju, vzporedno z ostalimi razvojnimi področji. Govornih faz ni mogoče preskočiti, zaradi govora pa se dodatno razlikujemo od ostalih živih bitij. Namen zaključnega dela z naslovom Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju je bil raziskati povprečni obseg rabe medmetov v zgodnjem razvojnem obdobju otroškega govora. Osredotočili smo se na obdobje med prvim in tretjim letom starosti. V teoretičnem delu smo se osredotočili na razlago teorij razvoja govora, njegovih faz in povezave med njim ter mišljenjem. Utemeljili smo spodbujajočo vlogo vzgojitelja in dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora. Pojasnili smo, kaj so medmeti, hkrati pa opisali določeno vrsto posnemovalnih medmetov, ki so ključni za izvedbo raziskave. V empiričnem delu smo uporabili metodo praktičnega dela preverjanja s sličicami. Na podlagi interpretacije rezultatov smo ugotovili pogostost pojavljanja posnemovalnih medmetov pri poimenovanju predmetov na sličicah, ki jih otroci posredno in neposredno poznajo. Preverjanje je potekalo dvakrat. Potrdili smo štiri zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raba medmetov v zgodnjem otroštvu pogosta, kar smo tudi pričakovali. Pogostejša je raba pri mlajših otrocih prvega starostnega obdobja kot pri otrocih, ki so že na meji med drugim starostnim obdobjem.
Ključne besede: razvoj govora, prve besede, medmet, posnemovalni medmet, mišljenje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 186; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika učiteljev in učencev pri pouku na daljavo in v razredu : magistrsko delo
Anita Peršič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti (po mnenju v raziskavo vključenih učiteljev) morebitne razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika ter dvojine pri učencih in učiteljih pri pouku na daljavo in v razredu, (ne)pozornost na knjižno izreko učiteljev pri pouku na daljavo in v razredu ter vpliv pouka na daljavo na rabo knjižnega in neknjižnega jezika pri učencih. Vzorec je zajemal 66 učiteljev (razredni pouk, vzgojitelji v prvem razredu in slovenisti) belokranjskih osnovnih šol. Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika med poukom na daljavo in v razredu smo zaradi spremenljivk, merjenih na ordinalnem nivoju, uporabili Wilcoxon test (neparametričen test). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike pri rabi jezika učencev v šoli in na daljavo. Ne glede na učitelje, ki so ves čas izobraževanja na daljavo v enaki meri uporabljali knjižni jezik in dvojino ter učence opozarjali na knjižno izreko, so učenci med poukom na daljavo uporabljali več neknjižnega jezika in, v primerjavi s poukom v razredu, manj dvojine. Razlike so opazne predvsem pri knjižnem jeziku zaradi nemotiviranosti, drugačnega učnega okolja in pomanjkanja socialnih stikov v času pouka na daljavo.
Ključne besede: knjižni jezik, neknjižni jezik, pouk na daljavo, pouk v razredu
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 215; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
DEJAVNOSTI, S KATERIMI OTROKOM V VRTCU PRIBLIŽUJEJO PREKMURŠČINO : diplomsko delo
Doroteja Škerlak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Dejavnosti, s katerimi otrokom v vrtcu približujejo prekmurščino, smo se osredotočili na narečje, ki se v precejšnji meri uporablja v prekmurskih vrtcih in tudi zunaj njega v domačem okolju. V teoretičnem delu je predstavljen jezik, ki je eno izmed pomembnih področij v otrokovem razvoju in s tem vloga vzgojitelja. Pri otrokovem razvoju je glavni vir tudi besedni zaklad. Predstavili smo, katere zvrsti slovenskega jezika poznamo, kakšen vpliv imata narečje in knjižni jezik v vrtcu ter nekaj zanimivosti o prekmurščini. Predstavljen je tudi izbirni predmet Prekmurski jezik in kultura v osnovni šoli, kako je prišlo do ideje, da se je začel izvajati v osnovni šoli in kaj vse se otroci skozi celo leto naučijo pri tem predmetu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov od vzgojiteljev želeli ugotoviti, v katerem izmed izbranih vrtcev je najbolj opazna raba prekmurskega narečja in katere so dejavnosti, s poudarkom na prekmurščini ter način približevanja le-teh. Med prilogami je intervju, ki smo ga izvedli s Suzano Panker, avtorico programa interesne dejavnosti Prekmurski jezik in kultura za osnovne šole in izvajalko interesne dejavnosti na eni izmed pomurskih osnovnih šol.
Ključne besede: besedni zaklad, dejavnosti, jezik, narečje, prekmurščina, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 267; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
Povzročitelji stresa na delovnem mestu in duševno zdravje slovenskih policistov - moderatorska vloga miselne naravnanosti o stresu
Polonca Borko, 2021, magistrsko delo

Opis: Poklic policista je eden od zahtevnejših, saj morajo policisti opravljati svoje delo, ne glede na zahteve, ki so pred njimi ali situacije, v katerih se znajdejo. Pri tem je pomembno, daso telesno in duševno zdravi.. V magistrskem delu smo želeli proučiti učinek miselne naravnanosti o stresu na povezavo med s potencialno stresnimi situacijami pri delu in različnimi vidiki duševnega zdravja in zaznanega stresa policistov, zanimali pa so nas tudi odnosi med merjenimi spremenljivkami. Pri študiji smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne analize. V prvem primeru je bilo vključenih 331 slovenskih policistov v drugem pa 52 manj. Poleg osnovnih demografskih vprašanj smo pri študiji uporabili tudi postavki za merjenje zaznanega stresa, podlestvice vprašalnika PSQ, vprašalnik SMM-G, vprašalnik ITS, MDRS-22 in SWEMWBS. Vključili smo tudi nekaj postavk z odprtim odgovornim formatom, s katerimi smo preverjali, kateri so izvori stresa pri policistih ter kakšno je njihovo dojemanje psihološke pomoči, dostopne v Policiji. Glede na rezultate študije se zdi, da miselna naravnanost o stresu učinkuje na posameznikovo zaznavo stresa, ne ščiti pa pred negativnimi vplivi večjih obremenitev na duševno zdravje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave menimo, da ta pomembno prispeva k razumevanju odnosov med merjenimi konstrukti in poznavanju trenutnega duševnega zdravja slovenskih policistov.
Ključne besede: policija, miselna naravnanost o stresu, duševno zdravje, duševno blagostanje, zaznan stres
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 360; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

10.
Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v opusu jožefa holzingerja (1735-1797)
Boštjan Roškar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije z naslovom Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v kiparstvu Jožefa Holzingerja (1735–1797) je izpostaviti pomen celovite obravnave sakralnega kiparstva 18. stoletja. Raziskovalci baročnega kiparstva na Slovenskem so se v svojih raziskavah doslej skoraj brez izjeme posvečali zgolj figuraliki, čeprav je večina obravnavanega gradiva sakralnega značaja, zanj pa sta značilna tesna povezanost oziroma prepletanje med figuro, ornamentiko in oltarno arhitekturo; ornamentika figuro dopolnjuje, arhitektura pa predstavlja njeno ozadje. Parcialno obravnavanje oltarnih celot oziroma zgolj figuralike je doprineslo k manjšemu naboru pridobljenih podatkov o avtorstvu, času nastanka ali provenienci. Celostna obravnava umetnin in upoštevanje širšega konteksta sta namreč predpogoja za ustrezne datacije in atribucije, zlasti ob upoštevanju dejstva, da arhivsko gradivo za velik del baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem bodisi ni ohranjeno bodisi ni v razvidu, oziroma je še neobdelano ali neurejeno. Preučevanje opredeljene tematike je bilo najtehtnejše prav na primeru kiparstva Jožefa Holzingerja, saj je njegovo skoraj štiridesetletno kontinuirano kiparsko delovanje zajelo tri slogovna obdobja: pozni barok, rokoko in klasicizem. Številna ohranjena dela iz vseh treh slogovnih obdobij so predstavljala dovolj velik nabor, ki je omogočil, da je študija celostno zajela problematiko in dala rezultate, ki so širše uporabni in prenosljivi na preučevanje drugih kiparjev, nekatere izsledke pa je mogoče uporabiti tudi pri proučevanju slikarskih del. Holzinger se je enako skrbno posvečal kiparsko-figuralnemu delu, ornamentiki in oltarnim ter prižničnim arhitekturam, čeprav slednje niso bile v njegovi domeni v izvedbenem smislu, jih je pa gotovo načrtoval. Iz pregleda stanja raziskav je razvidno, da so se raziskovalci kiparstva 18. stoletja na Slovenskem in v srednjeevropskem prostoru s tematiko ukvarjali parcialno. Večina raziskovalcev se je posvečala samo figuraliki, nekateri samo ornamentiki, zelo redke pa so raziskave oltarnih in prižničnih kulis. Glavni cilj disertacije je sistematična in poglobljena študija baročnega kiparstva na primeru opusa Jožefa Holzingerja. Obsežen, vsebinsko izčrpen in s fotografskim gradivom podprt katalog Holzingerjevih del je bil osnova za vsebinske sklope analitičnega dela disertacije. Holzingerjev opus je bil prvič obravnavan z vidika odnosa med figuraliko, ornamentiko in oltarnimi oziroma prižničnimi celotami, s čimer je disertacija bistveno dopolnila dosedanje obravnave baročnega kiparstva v štajerskem in slovenskem prostoru. Ker je bil velik del raziskav namenjen stilnim spremembam Holzingerjeve figuralike in ornamentike ter prepletanju stilnih smernic, je disertacija poglobila vedenje, zakaj je v izbranem časovnem obdobju prihajalo do prepletanja stilov. Med bistvenimi cilji disertacije je bilo na primeru opusa enega kiparja poglobljeno raziskati in predstaviti ornamentiko, njen izvor, zglede in grafične predloge, ki so jih uporabljali v kiparskih in rezbarskih delavnicah, s čimer je bilo osvetljeno tudi delo drugih kiparjev obravnavanega območja. Pomemben cilj disertacije je bila klasifikacija tipov oltarnih kulis oziroma sistematična opredelitev tipologije pomembnega dela oltarnih celot, ki so bile v dosedanjih raziskavah baročnega kiparstva večinoma zapostavljene. Disertacija je osvetlila tudi doslej povsem prezrt vidik polikromacij. Izpostavljen je delež, ki so ga pri finalizaciji cerkvene opreme imeli slikarji, ki so dali končni videz oltarnim in prižničnim celotam. Obravnavani so tudi naročniki in njihova vloga pri oblikovanju ikonografskih programov cerkvene opreme in njihovi morebitni vplivi na izbor stilnih elementov. Z obravnavo naročnikov kiparskih del Jožefa Holzingerja je bil osvetljen pomen Maribora kot regionalnega kiparskega središča druge polovice 18. stoletja. Prikazano je tudi, kako daleč na območje historične Štajerske in Hrvaške so segla dela mariborskih
Ključne besede: Jožef Holzinger, Štajerska, baročno kiparstvo, oltarna arhitektura, ornamentika, rokoko, klasicizem, 18. stoletje, poslikava, pozlata
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 677; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (28,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici