2.
POMEN SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V SKRBI ZA ZDRAVJE IN POČUTJE STAROSTNIKAPolonca Černenšek, 2016, specialistično delo
Opis: Pomen skupine za samopomoč v skrbi za zdravje in počutje starostnika je tema navedenega specialističnega dela iz področja podiplomskega študija gerontološke zdravstvene nege. V specialističnem delu smo podali nekaj teoretičnih osnov starosti in staranja, navedli nekaj potreb starostnikov in vloge starostnika v družini in družbi. Opisali smo začetke skrbi za starostnike v Sloveniji in skupaj ugotavljamo, da starostnik želi ostati čim dlje v domačem okolju in da k socializaciji v domačem okolju pripomore udejstvovanje v skupini za samopomoč in drugih oblikah družbenega udejstvovanja. Poudarili smo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja. Zanimal nas je vpliv skupine za samopomoč na starostnikovo zdravje, počutje in socializacijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se starostniki, člani skupine za samopomoč v skupini počutijo, kaj jim pomeni skupina za samopomoč ali drugače sprejemajo sočloveka kot pred vključitvijo v skupino za samopomoč. Seveda so nas zanimale tudi pogovorne teme v skupini, s čim se člani skupine za samopomoč v prostem času ukvarjajo in če bi se udeležili medgeneracijskega tabora ter kaj menijo, da lahko star človek zapusti oziroma preda mladi generaciji. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo vprašalnik s 17 vprašanji. Vprašalnik je bil delno zaprtega in polodprtega tipa. Anketirali smo člane skupine za samopomoč. V raziskavi je sodelovalo 51 žensk in dva moška, starih med 65 in 95 let. Ugotovili smo, da več kot deset let obiskuje skupino 22,6 % anketiranih, od 3 do 10 let pa obiskuje skupino 67,9 % anketiranih. 73,6 % anketiranih živi samih, lastno zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo v 35,4 %. Največ se družijo s sosedi in prijatelji, manj imajo bližnjih sorodnikov in vrstnikov. Večinoma se ukvarjajo z gospodinjstvom, hodijo tudi na izlete, skrbijo za vnuke. Od nematerialnih dobrin najbolj cenijo razumevanje in spoštovanje. Včasih se počutijo osamljeni, tako je navedlo 41,5 % anketiranih, obiskovanje skupine jim pomeni druženje. V skupini se skoraj vsi počutijo odlično, največ se pogovarjajo o družini, najmanj o politiki. Obiskovanje skupine samo ne vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja anketiranih, doprinese nekatere moralne vrednote. Anketirani menijo, da lahko mladim doprinesejo življenjske izkušnje, želijo si več spoštovanja, medgeneracijskega tabora bi se z veseljem udeležili.
Ključne besede: starostnik, medgeneracijsko druženje, skupina za samopomoč
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1964; Prenosov: 185
Celotno besedilo (794,34 KB)
