| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vodenje skupine starih ljudi za samopomoč
Polonca Černenšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Magistrsko delo je rezultat raziskave iz področja vodenja medgeneracijskih skupin starih ljudi za samopomoč v lokalnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so voditelji skupin usposobljeni za prostovoljno delo ter s katerimi problemi se srečujejo. Zanimal nas je tudi vpliv vodenja skupine starih ljudi za samopomoč na voditelja iz vidika medsebojnega sožitja. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, za instrument raziskave smo razvili anketni vprašalnik, kateri je zajemal 16 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. Raziskava je potekala na medgeneracijskem društvu v aprilu in maju 2018. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih prikazali s tabelami s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS, uporabili smo kvantitativne statistične metode. Rezultati: Anketirane so bile skoraj v celoti ženske, rezultati so pokazali, da ima 40,3 % anketiranih dolgoletne izkušnje pri vodenju tovrstnih skupin od šest do deset let, preko deset let izkušenj pa ima 29,0 % anketiranih. Skoraj polovica anketiranih (46,8 %) meni, da so zelo dobro usposobljeni in več kot tretjina anketiranih (38,7 %) meni, da so za delo odlično usposobljeni. Glede samega pomena vodenja skupine za samopomoč so voditelji navedli pozitivne vplive na zdravje in medgeneracijsko sodelovanje, povprečna ocena je znašala 4,6, najvišja ocena je bila navedena v 71,0 %. Diskusija in zaključek: Vodenje skupine za samopomoč v okviru medgeneracijskega združenja prinaša vzajemne koristi članom kot voditeljem. Voditelji so za opravljanje prostovoljnega usposobljeni, pomeni jim pripravo na lastno staranje in pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Navedena metoda je v Sloveniji edinstvena, uvajajo jo tudi v Avstriji.
Ključne besede: starostniki, kakovostno staranje, medgeneracijsko sodelovanje, deljenje izkušenj, preprečevanje izolacije
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 380; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (596,50 KB)

2.
POMEN SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V SKRBI ZA ZDRAVJE IN POČUTJE STAROSTNIKA
Polonca Černenšek, 2016, specialistično delo

Opis: Pomen skupine za samopomoč v skrbi za zdravje in počutje starostnika je tema navedenega specialističnega dela iz področja podiplomskega študija gerontološke zdravstvene nege. V specialističnem delu smo podali nekaj teoretičnih osnov starosti in staranja, navedli nekaj potreb starostnikov in vloge starostnika v družini in družbi. Opisali smo začetke skrbi za starostnike v Sloveniji in skupaj ugotavljamo, da starostnik želi ostati čim dlje v domačem okolju in da k socializaciji v domačem okolju pripomore udejstvovanje v skupini za samopomoč in drugih oblikah družbenega udejstvovanja. Poudarili smo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja. Zanimal nas je vpliv skupine za samopomoč na starostnikovo zdravje, počutje in socializacijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se starostniki, člani skupine za samopomoč v skupini počutijo, kaj jim pomeni skupina za samopomoč ali drugače sprejemajo sočloveka kot pred vključitvijo v skupino za samopomoč. Seveda so nas zanimale tudi pogovorne teme v skupini, s čim se člani skupine za samopomoč v prostem času ukvarjajo in če bi se udeležili medgeneracijskega tabora ter kaj menijo, da lahko star človek zapusti oziroma preda mladi generaciji. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo vprašalnik s 17 vprašanji. Vprašalnik je bil delno zaprtega in polodprtega tipa. Anketirali smo člane skupine za samopomoč. V raziskavi je sodelovalo 51 žensk in dva moška, starih med 65 in 95 let. Ugotovili smo, da več kot deset let obiskuje skupino 22,6 % anketiranih, od 3 do 10 let pa obiskuje skupino 67,9 % anketiranih. 73,6 % anketiranih živi samih, lastno zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo v 35,4 %. Največ se družijo s sosedi in prijatelji, manj imajo bližnjih sorodnikov in vrstnikov. Večinoma se ukvarjajo z gospodinjstvom, hodijo tudi na izlete, skrbijo za vnuke. Od nematerialnih dobrin najbolj cenijo razumevanje in spoštovanje. Včasih se počutijo osamljeni, tako je navedlo 41,5 % anketiranih, obiskovanje skupine jim pomeni druženje. V skupini se skoraj vsi počutijo odlično, največ se pogovarjajo o družini, najmanj o politiki. Obiskovanje skupine samo ne vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja anketiranih, doprinese nekatere moralne vrednote. Anketirani menijo, da lahko mladim doprinesejo življenjske izkušnje, želijo si več spoštovanja, medgeneracijskega tabora bi se z veseljem udeležili.
Ključne besede: starostnik, medgeneracijsko druženje, skupina za samopomoč
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1157; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (794,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici