1. Vpliv motiva embalaže in velikosti izdelka na izbiro otrok : diplomsko deloMateja Vindiš, 2004, diplomsko delo Ključne besede: potrošnik, vedenje, potrošnik, zaznavanje, odločanje, otroci, razvoj, psihologija, embalaža, image, izdelki, psihologija potrošnika, simbolizem, nakup
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2248; Prenosov: 207
 Celotno besedilo (775,82 KB) |
2. |
3. |
4. Barve in njihov vpliv na zaznavanje izdelka : diplomsko deloNina Stepančič, 2005, diplomsko delo Ključne besede: barve, zaznavanje, izdelki, odjemalec, potrošnik, vedenje, odločanje, proizvodi, predstava, grafične metode, oblikovanje, psihologija potrošnika, embalaža, metodologija, pakiranje, tržne raziskave, empirične raziskave, simbolizem, primerjave
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 3186; Prenosov: 766
Celotno besedilo (529,03 KB) |
5. Analiza plačne vrzeli med spoloma v Sloveniji : diplomsko deloHelena Čebulin, 2005, diplomsko delo Ključne besede: plače, osebni dohodek, zaposlenost, zaposlovanje, ženske, zakonodaja, delo, žensko vprašanje, statistična analiza, regresijske analize, matematična statistika, spremenljivke, izobraževanje, strokovna izobrazba, delovna sila, Slovenija, razlike, spol, moški, poklicna uspešnost
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 3159; Prenosov: 403
Celotno besedilo (634,08 KB) |
6. Možnosti prihoda nizkocenovnih letalskih prevoznikov na mariborsko letališče : diplomsko deloSimon Böhm, 2006, diplomsko delo Ključne besede: letalski promet, cene, storitve, letališča, družbe, svetovni trg, kritika, regulacija, spremembe, zračni promet, ocenjevanje, poslovno okolje, panoge dejavnosti, potniški promet, prevozništvo, povezanost, prometno omrežje, uspešnost poslovanja, pozicioniranje, aktivnosti, konkurenčnost, tržne raziskave, Evropa, Slovenija
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2187; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. RAZLIKE MED SLOVENIJO IN AVSTRALIJO PRI VKLJUČEVANJU PREBIVALSTVA V PODJETNIŠTVOMetka Fain, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Podjetništvo predstavlja, v večini svetovnih držav, pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, pomeni samozaposlitev, poklic, lastništvo, izkoriščanje poslovnih priložnosti in tudi pojav novih delovnih mest, pa tudi dolgoročen razvoj, ki ga prinašajo mala in srednje velika podjetja. Osnovna teza dela diplomskega seminarja predvideva, da je vključevanje prebivalstva v podjetništvo odvisno od razvojne stopnje gospodarstva in drugih dejavnikov, ki so z razvojno stopnjo gospodarstva povezani. Primerjava podatkov Slovenije in Avstralije pri vključevanju prebivalstva v podjetništvo je pokazala, da se pojavljajo precejšnje razlike med državama. Trend vključevanja prebivalstva v podjetništvo sicer v obeh državah narašča, vendar pa se razlikujeta predvsem po namenu vključevanja prebivalstva v podjetništvo, številu žensk in moških, ki se ukvarja s podjetništvom, kulturnih in družbenih normah in vladnih politikah, ki (ne)spodbujajo oziroma podpirajo podjetništva v obeh državah.
Ključne besede: podjetništvo, vključevanje, namen, razlike, Avstralija, Slovenija, podporni programi, vladna politika
Objavljeno: 03.12.2010; Ogledov: 1747; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1006,61 KB) |
8. RAZLIKE MED SPOLOMA PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJISanja Urankar, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Podjetništvo razumemo kot proces ustvarjanja nečesa novega, vrednega, v katerega morajo podjetniki vložiti svoj čas in trud ter prevzeti tveganja. Ker je vselej igralo pomembno vlogo v gospodarskem razvoju in zaposlovanju, je pomembno, da o podjetništvu vemo čim več. V Sloveniji, v ta namen poteka GEM raziskava o podjetništvu, ki jo izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
V zadnjih štirih letih je podjetniška aktivnost v Sloveniji konstantno naraščala. Zgodnja podjetniška aktivnost v letu 2008, je bila 6,4 % odraslega prebivalstva. Po ocenjevanjih raziskovalcev GEM (Global Entrepreneurship Monitor), je bilo glede na število odraslega prebivalstva, 159.000 podjetniško aktivnih posameznikov.
V podjetništvo se vključujejo tako moški kot ženske, vendar je žensk bistveno manj. Mnoge se srečujejo z ovirami, ki jim preprečujejo vstop v podjetništvo. Najpogostejše ovire so prezaposlenost in odsotnost podpore v družini, konflikt med delom in družino, saj je ženska tista, ki zna kuhati pospravljati, skrbeti za moža, dom in otroke, finančne ovire in nefleksibilnost vzgojnih institucij.
Značilnosti podjetnikov in podjetnic so na splošno precej podobne, vendar se podjetnice od podjetnikov razlikujejo glede motivacij, poklicnih izkušenj, osebnih značilnosti, poslovnih veščin. Različni so tudi viri sredstev s katerimi ustanovijo podjetje in panoga v kateri ga ustanovijo.
V diplomskem seminarju je bila opravljena tudi analiza podatkov, ki so bili pridobljeni s pomočjo raziskave GEM 2008. S to analizo, smo poskušali ugotoviti ali obstajajo razlike med moškimi in ženskami pri vključevanju v podjetništvo v Sloveniji. Analizirali smo spremenljivke spol, starost, izobrazba, dohodek, motivacijska naravnanost, inovacijska naravnanost in nagnjenost k rasti.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, podjetniška aktivnost, GEM, demografske značilnosti, razlike med spoloma, žensko podjetništvo, lastnosti podjetnikov, lastnosti podjetnic, statistična analiza.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 3038; Prenosov: 287
Celotno besedilo (779,34 KB) |
9. VLOGA ŽENSK PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJIAna Škarica, 2010, diplomsko delo Opis: Enaindvajseto stoletje je nedvomno označeno s spreminjanjem vloge žensk in svetovnim večanjem ženskih podjetij, ki postajajo vir sprememb in inovacij v poslovnem svetu ter družbi.
Razlogi, zakaj ženske ustanavljajo podjetja so lahko različni. Lastno podjetje ustanavljajo z namenom, da postanejo neodvisne in da uresničijo svoje poslovne ideje. To jim omogoča fleksibilnost, ki jim pomaga usklajevati potrebo po delu in družinskimi obveznostmi. Pri ustanovitvi pa se soočajo s podobnimi problemi kot tudi podjetniki, pri čemer jim največji problem predstavlja najemanje začetnih kreditov. Zato se jih največje število odloči, za financiranje iz osebnega premoženja. Poleg lastnih sredstev, pogosto uporabljajo tudi banke in finančne institucije.
Ženske so tako v Sloveniji, kot tudi v velikem številu GEM držav, zaradi njihove naravne vloge matere in žene, po navadi tudi zaradi »napačne« izobrazbe in stereotipnih predstav o ženskem spolu ter predsodkov do njihovega dela, manj prisotne v javnem življenju kot moški. Prav na delovnem mestu se podjetnice soočajo s celotnim nizom ovir in težav, ki jim v veliki meri onemogočajo enakopravnost z moškimi, zato so zelo pomembni ukrepi, ki bi izboljšali položaj podjetnic. Le-ti morajo biti zastopani tako s strani družbe same, ki zagotavljajo motivacijsko in javno oporo, kot tudi s strani države s spodbujanjem državne podpore in pospeševanjem ženskega podjetništva s pomočjo promoviranja.
Ključne besede: Podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniški proces, podjetniška aktivnost, podjetnik, podjetnica, financiranje podjemov, raziskava GEM.
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 2419; Prenosov: 185
Celotno besedilo (3,97 MB) |
10. PERCEPCIJA VLOGE IN UČINKOVITOSTI NOTRANJE REVIZIJE PRI UPORABNIKIH V FARMACEVTSKI DEJAVNOSTIMira Rataj Siročić, 2011, magistrsko delo Opis: Notranja reviyija je danes v poslovnem svetu prepoznana kot ključna aktivnost, ki je prešla že različne faze. Če je včasih delovala v smislu naknadnega odkrivanja nepravilnosti in napak v sistemu notranjih kontrol ter skladnosti s pravili, pa se v sedanjih globalnih in kriznih časih njena vloga spreminja v smer proaktivnega delovanja in partnerskih odnosov med vsemi deležniki (poslovodstvom, revidiranci, revizijskimi komisijami/odbori itd.). S tem se povečuje tudi njena učinkovitost ter dodajanje vrednosti organiyaciji.
Ključne besede: notranje revidiranje, vloga notranje revizije, učinkovitost, dodana vrednost, sistem notranjih kontrol, uprava, računovodja, revidiranci, upravljanje, revizijska komisija, obvladovanje tveganj, tveganje prevar, mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeks strokovnih načel, kodeks poklicnoetičnih načel, podajanje zagotovil, svetovanje, farmacevtska dejavnost
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2184; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,94 MB) |
