| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA SODNIH ODLOČITEV O (NEPOŠTENIH) SPLOŠNIH POGOJIH POSLOVANJA
Polona Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Splošni pogoji poslovanja (pogodbe) stranko zavezujejo, če so ji bili znani ali bi ji morali biti znani, pogoj pa je, da so objavljeni na običajen način. V potrošniških pogodbah se pravni standard običajne objave presoja strožje, v primeru zavarovalne pogodbe pa je izpolnjen- splošni pogoji morajo biti zavarovancu izročeni. Splošni pogoji morajo biti v pogodbenem jeziku ali takem, ki ga nasprotna stranka razume, veljajo pa tudi v drugem jeziku, če jih je nasprotna stranka v medsebojni praksi vedno sprejemala. Objava na spletu bo zadoščala v primeru izrecne privolitve v splošne pogoje, v primeru domnevane privolitve pa bo objava na spletu zadoščala le izjemoma, če je bila pogodba sklenjena elektronsko. Kadar si splošni pogoji strank nasprotujejo, se uporabijo splošna pravila o sklenitvi pogodbe- veljajo tisti splošni pogoji, ki so bili del sprejete ponudbe. Enostranska sprememba splošnih pogojev vpliva na bodoča pogodbena razmerja, razen v kolikor ne obstaja drugačna volja strank. Za določila splošnih pogojev veljajo vsi ničnostni razlogi, kateri veljajo sicer, nična pa so tudi, kadar nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem. Določila v potrošniških pogodbah so nična tudi, kadar so nepoštena, medtem ko glede na OZ lahko sodišče nepravična ali pretirano stroga določila na zahtevo stranke zavrne. Določila so nepravična (nepoštena) ali pretirano stroga predvsem takrat, kadar izključujejo obveznost oziroma odgovornost stranke, ki je pripravila splošne pogoje (pri čemer so zelo pogosti primeri, kadar zavarovalnica izključitev opre na vzročno zvezo oziroma pogodbeno domnevo vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca in nastalim zavarovalnim primerom), ali pa kadar nasprotni stranki nalagajo dodatne obveznosti. Presoja je odvisna od posamičnega primera, vsa nepravična ali pretirano stroga določila pa imajo skupno lastnost- stranki jemljejo oziroma omejujejo različne pravice, ki ji pripadajo iz pogodbe. Skupna lastnost vseh mednarodnih ali evropskih aktov, ki so obravnavani primerjalno z določili OZ- CISG, PICC, PECL, DCFR in Direktiva 93/13/EGS, je teženje k poenotenju pogodbenega prava in iskanju skupnih rešitev, kar zagotavlja večjo pravno varnost strank v mednarodnem prometu. Splošna ugotovitev glede primerjave določil OZ in določil (oziroma njihove razlage) zgoraj navedenih aktov bi bila, da slednji vprašanja splošnih pogojev, ki jih ureja tudi OZ, urejajo podobno, vendar pa nekateri urejajo tudi vprašanja, ki jih OZ ne naslavlja izrecno, kar je zagotovo posledica sledenja poslovni praksi.
Ključne besede: splošni pogoji poslovanja, dobri poslovni običaji, kavza, pravni standard, potrošniška pogodba, zavarovalna pogodba, delna ničnost.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1842; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (809,78 KB)

2.
ODGOVORNOST IZVAJALCA ZA SOLIDNOST GRADBE
Polona Podlesnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o odgovornosti izvajalca za napake v solidnosti gradbe, pri čemer kljub nedefiniranosti pojma v zakonskih virih, lahko poiščemo natančnejše definicije v komentarjih zakonskih virov, mnenjih pravnih strokovnjakov in primeroma v sodni praksi. Napaka v solidnosti gradbe je takšna, ki ne obsega samo rušenja objekta ali njegovega dela ter ogrožanja varnosti in življenja, temveč tudi obsega vse napake na vitalnih delih objekta, kateri bi morali služiti svoji funkciji v prvih desetih letih po izgradnji, ob upoštevanju, da gre za normalno uporabo. Izvajalec je za takšno napako odgovoren, kadar so izpolnjene predpostavke. Ena izmed najpomembnejših je, da se napaka ugotovi v desetih letih od prevzema in izročitve del. Daljši jamčevalni rok je določen glede na predmet izpolnitve in je bistvo instituta o odgovornosti za solidnost gradbe. Skupaj z rokom za obvestilo, ki je prav tako daljši in znaša šest mesecev, je določen v korist naročnika. Izvajalec se lahko svoje odgovornosti razbremeni, zanjo pa do ekskulpacije odgovarja objektivno. Ker lahko napaka v solidnosti gradbe izvira iz več vzrokov (napaka v projektu, napaka v materialu, napaka v tehnični izvedbi del in iz posebnih lastnosti zemljišča), so ekskulpacijski razlogi različni. Naročnik ima v primeru podane odgovornosti izvajalca na voljo zahtevek za odstop od pogodbe, odpravo napak in znižanje plačila. Gre za jamčevalne zahtevke, glede katerih je dopusten tudi dogovor strank, ko je napaka že nastala (je določena oziroma določljiva), kumulativno s temi pa lahko naročnik uveljavlja tudi odškodninski zahtevek.
Ključne besede: gradba, napake v solidnosti gradbe, odgovornost izvajalca, jamčevalni rok, notifikacija, ekskulpacija, jamčevalni zahtevek
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 5556; Prenosov: 957
.pdf Celotno besedilo (354,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici