SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLNO ZASTRAŽENI GRAFI
Polona Pavlič, 2009, diplomsko delo

Opis: Množica X v grafu G je zastražena, če za vsako vozlišče iz GX v X obstaja enolično določeno vozlišče, preko katerega so razdalje do vozlišč iz X najkrajše. Diplomsko delo preučuje grafe, v katerih je vsaka konveksna množica grafa zastražena - polno zastražene grafe. Prva opazka glede teh grafov je, da morajo biti nujno dvodelni. S preprostim algoritmom, ki deluje v polinomskem času, lahko za poljuben (dvodelni) graf preverimo, ali je polno zastražen ali ne. Algoritem, ki temelji na zoženju preverjanja vseh konveksnih množic le na tiste, ki so konveksne lupine parov vozlišč, je predstavljen v 3. poglavju. Do prvih pravih primerov polno zastraženih grafov nas pripeljejo hiperkocke. Z nekaj ozadja iz teorije grafov lahko dokažemo tudi, da so medianski grafi natanko polno zastražene delne kocke. Iz znanih polno zastraženih grafov pa lahko nadalje s pomočjo nekaterih operacij nad grafi konstruiramo nove take. Hitro vidimo, da kartezični produkt ohranja polno zastraženost, prav tako je s konveksno amalgamacijo grafov. Iz danih polno zastraženih grafov prav take tvori tudi posplošena konveksna ekspanzija, nekaj več preglavic pa povzroča konveksna podvojitev, kjer so potrebne dodatne predpostavke. Polna zastraženost se ohranja le če konveksna množica, ki jo podvajamo, zadošča dodatnim predpostavkam podvojljivosti. Z znanjem o podvojitvi pa pridemo še do druge povezave dvodelnih in polno zastraženih grafov, namreč vsak dvodelni graf je izometrični podgraf nekega polno zastraženega grafa. Iz poljubnega povezanega dvodelnega grafa lahko tudi hitro, brez zgornjih operacij, dobimo polno zastražen graf - v vsako množico razbitja dodamo vozlišče, ki je sosednje z vsemi vozlišči iz druge množice razbitja (dvodelni dominator).
Ključne besede: Razdalja v grafu, dvodelni graf, konveksna množica grafa, zastražena množica
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 2151; Prenosov: 229
.pdf Polno besedilo (663,08 KB)

2.
Algebra poti in dominantni problemi na grafovskih produktih
Polona Pavlič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Različni problemi grafovskih invariant predstavljajo velik del študij na področju teorije grafov. Ker so ti problemi v veliki meri NP-polni, je smiselno iskati rešitve na določenih zanimivih družinah grafov. V tem delu se omejimo na probleme dominacije na družini poligrafov. To so grafi, ki izhajajo iz kemijske teorije grafov in so matematični model kemijske strukture polimera. V kemiji je polimer makromolekula, ki ima posebno ponavljajočo se strukturo molekul, povezanih s kovalentnimi vezmi. Mi se posebej omejimo na primere, ko so te ponavljajoče enote enake, oziroma v jeziku teorije grafov, ko so monografi izomorfni, ter so povezave med njimi enake. Taki grafi se imenujejo rotagrafi, če pa med prvim in zadnjim monografom ni povezav, imenujemo tak poligraf fasciagraf. S pomočjo algebre poti pokažemo, da se različni problemi dominacije na razredu poligrafov za fiksno velikost monografa lahko rešijo v konstantnem času. Ker so posebni primeri poligrafov tudi grafovski produkti poti in ciklov, za kartezični in direktni produkt implementiramo algoritem in dobimo formule za dominantna, neodvisna dominantna ter rimska dominantna števila teh grafov, kjer je eden od faktorjev fiksen. Nadalje pokažemo, da se preučevane grafovske invariante na fasciagrafih in rotagrafih, pri katerih je monograf enak, lahko razlikujejo le za konstantno vrednost, natančneje, za končno število (različnih) konstant. Nazadnje še rešimo problem rimskega dominantnega števila na leksikografskem produktu grafov. Z vpeljavo koncepta tako imenovanih dominatnih parov za poljubna grafa podamo formulo, ki določi rimsko dominantno število njunega leksikografskega produkta. Podamo tudi nove neskončne družine rimskih grafov.
Ključne besede: grafovski produkt, dominacija, algebra poti, konstantni algoritem, mreža, torus
Objavljeno: 04.04.2013; Ogledov: 1084; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (1,51 MB)

3.
Rimsko dominantno število
Jasmina Starčevič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena t.i. rimska dominacija, gre za eno izmed različic običajne dominacije. V prvem delu so na kratko povzeti osnovni pojmi iz teorije grafov. V nadaljevanju govorimo o značilnostih dominantne množice in dominantnega števila.V tretjem delu podrobneje spoznamo lastnosti RDF in rimskega dominantnega števila.Proučevana so tudi rimska dominantna števila ciklov,poti, polnih n-delnih grafov,dreves in kartezičnega produkta.V zadnjem delu definiramo povezavo med vrednostjo dominantnega in rimskega dominantnega števila pri istih grafih.
Ključne besede: dominantno število, 2-pakiranje, rimska dominantna funkcija, rimsko dominantno število, rimski grafi
Objavljeno: 03.04.2014; Ogledov: 650; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (12,91 MB)

4.
On the Roman domination in the lexicographic product graphs
Polona Pavlič, Tadeja Kraner Šumenjak, Aleksandra Tepeh, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: graph theory, lexicographic product, Roman domination function, Roman dimination number
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 749; Prenosov: 3
URL Polno besedilo (0,00 KB)

5.
Sledenje bolnic z atipičnimi žleznimi celicami v brisih materničnega vratu
Ana Planinc, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis:
Ključne besede: žlezne celice, atipične, presejalni program, sledenje bolnic
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 918; Prenosov: 53
.pdf Polno besedilo (174,64 KB)

6.
On the Roman domination in the lexicographic product of graphs
Tadeja Kraner Šumenjak, Polona Pavlič, Aleksandra Tepeh, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: A Roman dominating function of a graph ▫$G = (V,E)$▫ is a function ▫$f colon V to {0,1,2}$▫ such that every vertex with ▫$f(v) = 0$▫ is adjacent to some vertex with ▫$f(v) = 2$▫. The Roman domination number of ▫$G$▫ is the minimum of ▫$w(f) = sum_{v in V}f(v)$▫ over all such functions. Using a new concept of the so-called dominating couple we establish the Roman domination number of the lexicographic product of graphs. We also characterize Roman graphs among the lexicographic product of graphs.
Ključne besede: teorija grafov, rimska dominacija, popolna dominacija, leksikografski produkt, graph theory, Roman domination, total domination, lexicographic product
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 286; Prenosov: 5
URL Polno besedilo (0,00 KB)

7.
Roman domination number of the Cartesian products of paths and cycles
Polona Pavlič, Janez Žerovnik, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Rimska dominacija je zgodovinsko utemeljena različica običajne dominacije, pri kateri vozlišča grafa označimo z oznakami iz množice ▫${0,1,2}$▫ tako, da ima vsako vozlišče z oznako 0 soseda z oznako 2. Najmanjšo izmed vsot oznak grafa imenujemo rimsko dominantno število grafa. Z uporabo algebraičnega pristopa dobimo konstantni algoritem za računanje rimskega dominantnega števila posebne vrste poligrafov: rota- in fasciagrafov. V posebnih primerih izračunamo formule za rimsko dominanto število kartezičnega produkta poti in ciklov ▫$P_n Box P_k$▫, ▫$P_n Box C_k$▫ za ▫$k leq 8$▫ in ▫$n in {mathbb N}$▫ ter za ▫$C_n Box P_k$▫ in ▫$C_n Box C_k$▫ za ▫$k leq 5$▫, ▫$n in {mathbb N}$▫. Dodan je seznam rimskih grafov med kartezičnimi produkti zgoraj omenjenih poti in ciklov.
Ključne besede: teorija grafov, kartezični produkt, rimsko dominantno število, poligrafi, algebra poti, graph theory, Roman domination number, Cartesian product, polygraphs, path algebra
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 228; Prenosov: 4
URL Polno besedilo (0,00 KB)

8.
A note on the domination number of the Cartesian products of paths and cycles
Janez Žerovnik, Polona Pavlič, 2011

Opis: Z uporabo algebraičnega pristopa implementiramo konstantni algoritem za računanje dominantnega števila kartezičnih produktov poti in ciklov. Podamo formule za dominantna števila ▫$gamma(P_n Box C_k)$▫ (za ▫$k leq 11$▫, ▫$n in {mathbb N}$)▫ in dominantna števila ▫$gamma(C_n Box P_k)$▫ in ▫$gamma(C_n Box C_k)$▫ (za ▫$k leq 6$▫, ▫$n in {mathbb N}$▫).
Ključne besede: teorija grafov, kartezični produkt, grid, torus, dominacija, algebra poti, konstantni algoritem, graph theory, Cartesian product, grid graph, torus, graph domination, path algebra, constant time algorithm
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 249; Prenosov: 2
URL Polno besedilo (0,00 KB)

9.
Roman domination number of the Cartesian products of paths and cycles
Polona Pavlič, Janez Žerovnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Roman domination is a historically inspired variety of general domination such that every vertex is labeled with labels from $\{0,1,2\}$. Roman domination number is the smallest of the sums of labels fulfilling condition that every vertex, labeled 0, has a neighbor, labeled 2. Using algebraic approach we give ▫$O(C)$▫ time algorithm for computing Roman domination number of special classes of polygraphs (rota- and fasciagraphs). By implementing the algorithm we give formulas for Roman domination number of the Cartesian products of paths and cycles ▫$P_n \Box P_k$▫, ▫$P_n \Box C_k$▫ for ▫$k \leq 8$▫ and ▫$n \in {\mathbb N}$▫ and for ▫$C_n \Box P_k$▫ and ▫$C_n \Box C_k$▫ for ▫$k \leq 5$▫, ▫$n \in {\mathbb N}$▫. We also give a list of Roman graphs among investigated families.
Ključne besede: graph theory, Roman domination number, Cartesian product, polygraphs, path algebra
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (719,06 KB)

10.
Odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki : diplomsko delo univerzitetnega študija
Polona Pavlič, 2014, diplomsko delo

Opis: Zapor predstavlja družbo znotraj družbe, ki jo sestavljajo vsi tako ali drugače prisotni v zaporu. Le-ti zato sodelujejo pri vzpostavljanju bolj 'človeške' in ustrezne socialne klime. Življenje in napetost v zaporu ne moreta biti kontrolirana s strogimi formalnimi pravili, potrebni so namreč ustrezni in korektni odnosi med vsemi, ki so del te totalne institucije (Liebling, Price in Shefer, 2011). Največ časa z zaporniki preživijo pravosodni policisti, zato so odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenje in delo znotraj zapora. Medsebojno spoštovanje, sklepanje kompromisov in ustrezna komunikacija so pomembni dejavniki za tvorjenje ustreznih odnosov. Za obe strani je vzpostavljanje in vzdrževanje dobrih odnosov težavno zaradi različnih dejavnikov. Pravosodni policisti so primerni tudi za izvajanje pomembnih tretmanskih nalog za resocializacijo, saj zaporniki od osebja najlažje zaupajo pravosodnim policistom. Usposobljenost pravosodnih policistov je zelo pomemben dejavnik, ki pripomore k učinkovitemu in korektnemu izvajanju njihovega dela ter k tvorjenju čim boljših odnosov z zaporniki. Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov pada kakovost in učinkovitost njihovega opravljenega dela ter narašča varnostno tveganje. V primeru dobre socialne klime v zaporu ter dobrih odnosov so primarne naloge pravosodnih policistov lažje izvedljive.
Ključne besede: zapor, zaporniki, pravosodni policisti, odnosi, socialna klima, diplomske naloge
Objavljeno: 08.09.2014; Ogledov: 511; Prenosov: 81
.pdf Polno besedilo (661,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici