1. Analiza izvajanja pouka izven učilnice na razredni stopnji osnovne šole v Sloveniji, Nemčiji in Španiji : magistrsko deloKaja Lekš, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko pouka izven učilnice na razredni stopnji osnovne šole v Sloveniji, Nemčiji in Španiji. Osrednji cilj raziskave je bila primerjava stališč, izkušenj, dobrih praks, izzivov ter usposobljenosti učiteljev in študentov razrednega pouka za izvajanje tovrstnega pouka. Raziskava je vključevala 127 študentov razrednega pouka, 33 učiteljev in 4 profesorje s pedagoških fakultet, kar skupno predstavlja 164 sodelujočih. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov in intervjujev.
Rezultati kažejo, da udeleženci pouk izven učilnice prepoznavajo kot pomembno pedagoško prakso, ki izboljšuje motivacijo, socialne kompetence in izkustveno učenje učencev ter spodbuja ustvarjalnost učiteljev. Med glavnimi izzivi se v vseh treh državah pojavljajo logistične težave, časovne omejitve, vremenski pogoji, veliko število učencev, pomanjkanje sistemske podpore ter usposabljanja. Primerjava držav je pokazala najvišjo samozavest glede usposobljenosti slovenskih učiteljev, nekoliko nižjo v Nemčiji, največ negotovosti pa v Španiji. Magistrsko delo poudarja pomen ustrezne strokovne podpore, sistemskega vključevanja pouka izven učilnice v kurikulum ter potrebe po več praktičnih izkušnjah že med študijem, kar bi bodoče učitelje bolje pripravilo na realne pedagoške izzive.
Ključne besede: pouk izven učilnice, primerjalna analiza, Slovenija, Nemčija, Španija
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (3,92 MB) |
2. Preverjanje in ocenjevanje znanja pri predmetu družba : magistrsko deloTjaša Hrastnik, 2025, magistrsko delo Opis: Preverjanje in ocenjevanje znanja sta pomembna dela učnega procesa. Namen naše raziskave je raziskati področje preverjanja in ocenjevanja pri družbi v 4. in 5. razredu.
Teoretični del obsega preverjanje in ocenjevanje ter njuna načela. Sledijo funkcije, namen, vrste, načini, taksonomije ter avtentične oblike ocenjevanja. Posvetili smo se tudi usposobljenosti učiteljev za preverjanje in ocenjevanje, raziskave s tega področja, standarde znanja, formativno spremljanje ter nazadnje na šolski predmet družba.
Empirični del obsega anketni vprašalnik na vzorcu 133 učiteljev. Raziskovali smo pridobivanje ocen, pomembnost ocenjevanja, ustne in pisne ocene, pripravo ocenjevanja, avtentične oblike ocenjevanja, formativno spremljanje ter usposobljenost učiteljev za preverjanje in ocenjevanje.
Prišli smo do ugotovitev, da se učitelji najpogosteje poslužujejo ustnih in pisnih ocen po obravnavi nove učne snovi. Pri pripravi ocenjevanja so jim najbolj v pomoč standardi znanja, pri učencih pa jim je najpomembnejše razumevanje snovi. Učitelji se vedno pogosteje poslužujejo avtentičnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja ter formativnega spremljanja. Večina učiteljev se počuti dovolj usposobljeno za preverjanje in ocenjevanje, le redki pa menijo, da potrebujejo dodatno izobraževanje s tega področja.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, predmet družba, učitelj, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 05.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,32 MB) |
3. |
4. Poučevanje snovne in nesnovne kulturne dediščine pri predmetu družba : magistrsko deloKatja Frlež, 2025, magistrsko delo Opis: Pouk kulturne dediščine od zgodnjega otroštva naprej ima številne pozitivne učinke, tako za posameznika kot tudi za širše družbeno okolje. S poukom kulturne dediščine razvijamo pri učencih identiteto, kritično mišljenje, narodno in jezikovno zavest, pozitiven odnos in čut za lastno dediščino ter vrednote lastne kulture. V sklopu magistrskega dela smo izvedli empirično raziskavo na populaciji učiteljev četrtih in petih razredov osnovnih šol v Sloveniji. Namen naše raziskave je bil ugotoviti stanje poučevanja vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine pri pouku družbe, kako kulturno dediščino razumejo učitelji in kakšna so njihova mnenja o učinkih teh vsebin za učence. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 175 učiteljev. Analiza rezultatov je razkrila, da učitelji razumejo kulturno dediščino, vendar je ne definirajo celostno, za poučevanje vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine izbirajo drugačne učne metode, vendar enake učne strategije, najpogosteje uporabljajo strategijo izkustvenega pouka, pogosteje obravnavajo vsebine nesnovne kulturne dediščine v primerjavi s snovno in pomembnost ciljev iz učnega načrta ocenjujejo zelo visoko. Večina učiteljev do sedaj pri pouku še ni uporabila spletnih predstavitev dediščine. Učitelji menijo, da učenci največ znanja o kulturni dediščini pridobijo v šoli pri predmetu družba in se čutijo usposobljene za poučevanje kulturne dediščine.
Ključne besede: snovna kulturna dediščina, nesnovna kulturna dediščina, celostno razumevanje, mnenje učiteljev družbe
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,96 MB) |
5. Uveljavljanje pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju : doktorska disertacijaPolona Jančič Hegediš, 2025, doktorska disertacija Opis: Začetno družboslovje se na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji poučuje v sklopu predmeta Spoznavanje okolja in predmeta Družba. Učna načrta obeh predmetov sta koncipirana na konstruktivistični teoriji poučevanja in učenja, ki poudarja aktivno vlogo učenca v učnem procesu. Sodobne didaktične smernice in didaktična priporočila obeh predmetov poudarjajo pomen izkustvenega učenja in spodbujajo vključevanje pouka izven učilnice kot pomembne didaktične strategije za doseganje učnih ciljev predmetov. Temeljni namen raziskave je bil proučiti uveljavljanje pouka izven učilnice pri pouku začetnega družboslovja. Empirični del temelji na kombiniranem kvantitativnem in kvalitativnem metodološkem pristopu. Z uporabo kombiniranega metodološkega pristopa je bila zagotovljena celostnost in večplastnost prečnega zbiranja podatkov za boljše razumevanje raziskovalnega problema. Uporabili smo konvergentni model kombiniranega raziskovanja. V empirično raziskavo je bil vključen reprezentativen vzorec osnovnih šol v Sloveniji in v njih zaposlenih učiteljev razrednega pouka ter vodstvenih delavcev. Rezultati kažejo, da večina učiteljev razrednega pouka in vodstvenih delavcev prepoznava pomen in koristi pouka izven učilnice, zlasti v povezavi s celostnim razvojem učencev. Učiteljev osebni interes se je izkazal kot pomemben dejavnik, ki vpliva na pogostost izvajanja pouka izven učilnice. Kljub pozitivnim stališčem in priznavanjem prednosti, se pouk izven učilnice v praksi izvaja manj pogosto, kot bi bilo za pričakovati, glede na didaktične smernice poučevanja začetnega družboslovja, saj večina učiteljev izvaja pouk izven učilnice le enkrat na mesec ali redkeje. Med najpogosteje izbranimi vsebinami izstopata področji geografije in ekologije. Rezultati kažejo, da je pri izvajanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, prevladujoča učna oblika skupinsko delo, prevladujoča didaktična strategija pa izkustveno učenje. Učitelji se čutijo dovolj usposobljeni za pouk izven učilnice pri začetnem družboslovju. Ovire in omejitve, ki so bile prepoznane pri uveljavljanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, kažejo na kompleksno prepletanje organizacijskih, sistemskih in osebnih dejavnikov.
Ključne besede: osnovna šola, družboslovje, izkustveno učenje, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 17.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 81
Celotno besedilo (4,90 MB) |
6. Prepričanja študentov razrednega pouka o konstruktivističnem poučevanju predmeta spoznavanje okolja : magistrsko deloKatarina Stepišnik, 2025, magistrsko delo Opis: Konstruktivizem kot pedagoški pristop poudarja, da učenec znanje oblikuje samostojno, na temelju izkušenj, raziskovanja in socialnih interakcij. Vloga učitelja je predvsem v usmerjanju, spodbujanju mišljenja ter ustvarjanju učnega okolja, ki omogoča aktivno in smiselno učenje. V razrednem pouku, zlasti pri predmetu Spoznavanje okolja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, se konstruktivistični pristopi odražajo v uporabi odprtih vprašanj, raziskovalnih nalog, opazovanja v naravnem okolju, dela v skupinah, problemskega in projektnega učenja. V teoretičnem delu smo predstavili ključne koncepte konstruktivizma in prikazali, kako so ti vključeni v cilje, vsebine in didaktična priporočila za pouk Spoznavanja okolja.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v kateri smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki vključuje lestvico STEBI-B ter izbrane trditve o vlogi učenca in učitelja, analizirali stopnjo strinjanja s konstruktivističnimi pristopi poučevanja. Podatke smo analizirali glede na različne demografske in izkustvene spremenljivke (npr. letnik študija, okolje osnovne šole, osebna naklonjenost do predmeta, dejavnik izkušnje).
Rezultati kažejo, da študenti v veliki meri podpirajo konstruktivistične pristope, pri čemer so razlike v odgovorih statistično značilne predvsem glede na izkušnjo s predmetom in osebno naklonjenost. Ugotovitve nakazujejo, da je ključnega pomena ustrezna priprava bodočih učiteljev na uporabo sodobnih, aktivnih pristopov poučevanja, ki spodbujajo samostojnost, ustvarjalnost in raziskovalno naravnanost učencev.
Ključne besede: konstruktivizem, razredni pouk, Spoznavanje okolja, učiteljeva prepričanja, STEBI-B
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,54 MB) |
7. Učna pot po Jarenini kot didaktični pristop spoznavanja domače pokrajine v 4. razredu osnovne šole : magistrsko deloKlara Knuplež, 2025, magistrsko delo Opis: Učenje na prostem prinaša učencem številne koristi. V magistrskem delu obravnavamo učenje na prostem, natančneje učno pot kot obliko izkustvenega učenja v naravi. Namen magistrske naloge je bil oblikovati in izvesti učno pot po domači pokrajini z učenci 4. razreda Osnovne šole Jarenina. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna didaktična izhodišča spoznavanja okolja in družbe, nato vlogo izkustvenega učenja in pomen pouka na prostem. Sledita učna pot in domača pokrajina s svojimi znamenitostmi. V praktičnem delu smo načrtovali, izvedli in ovrednotili učno pot. Osrednje vsebine učne poti so bile orientacija v domači pokrajini, naravna in kulturna dediščina ter naravni pojavi. Povratne informacije učencev smo zbrali z evalvacijskim vprašalnikom, odzive razredne učiteljice pa s polstrukturiranim intervjujem. Po izvedeni dejavnosti smo svoje delo evalvirali tudi sami. Ugotovili smo, da so učenci učno pot doživeli kot pozitivno, zanimivo in poučno izkušnjo. Med dejavnostjo so učenci aktivno sodelovali, pozorno opazovali okolico ter povezovali že osvojeno znanje z novimi spoznanji. Razredna učiteljica je učno pot sprejela zelo pozitivno in podala spodbudne komentarje glede načrtovanja in izvedbe učne poti ter motiviranosti in sodelovanja učencev.
Ključne besede: učna pot, domača pokrajina, družba, izkustveno učenje, učenje na prostem
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (4,68 MB) |
8. Spoznavanje starih kmečkih opravil, navad in ljudskih običajev v sklopu vsebin kulturne dediščine v 4. razredu osnovne šole : magistrsko deloTina Ačko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo opredelili in izvedli pristop k spoznavanju kulturne dediščine kmečkih opravil, navad in običajev, ki učencem omogoča razumevanje in doživljanje vsebine ter hkrati zagotavlja doseganje učnih ciljev v skladu z učnim načrtom. S pomočjo izkustvenega učenja lahko učenci znanje pridobivajo iz realnega življenja na podlagi oprijemljivih, konkretnih izkušenj. Prav na podlagi omenjenih dejstev lahko učenci spoznajo kulturno zapuščino naših prednikov, z dnevom na kmetiji pa pridobijo izkušnje na področju timskega dela, sodelovanja, reševanja problemov, obenem pa uresničimo cilje iz učnega načrta pri predmetu družba v 4. razredu. V teoretičnem delu magistrske naloge se najprej osredotočimo na opredelitev samega predmeta družba, splošne in operativne cilje, standarde znanja, didaktična priporočila ter metode izvajanja pouka. Sledi utemeljitev kulturne dediščine, življenja na kmetiji nekoč – vse od dela pa do razvedrila in prehrane. V praktičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na načrtovanje (ki vključuje tudi obširne učne priprave), izvedbo in evalvacijo dneva na kmetiji. Dan smo začeli z uvodno uro v šoli, nadaljevali z ogledom Vešnerjeve domačije, izvedli smo delavnice starih kmečkih opravil ter zaključek v šoli. Učenci so ves čas izpolnjevali mapo z učnimi listi, ob koncu pa so zapisali svoje vtise, mnenja, razmišljanje, ki so odražali njihove občutke o dogodku ter pripomogli k oblikovanju zaključkov magistrske naloge.
Ključne besede: kulturna dediščina, stara kmečka opravila, ljudski običaji, 4. razred, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 30.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (5,97 MB) |
9. Pouk predmeta družba v muzeju, podprt z digitalno tehnologijo : magistrsko deloMaja Kuzmič, 2025, magistrsko delo Opis: Učenje zunaj učilnice je ena izmed oblik izkustvenega učenja, ki temelji na izvajanju vsebin na prostem, v muzeju ali drugih ustanovah. Izkustveno učenje temelji na učenju prek neposredne izkušnje, pri čemer je učenec aktiven med učenjem, raziskuje in svoje znanje reflektira, s čimer doseže globlje razumevanje in trajnost znanja. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, izvesti in evalvirati učenje zunaj učilnice, konkretneje v Pokrajinskem muzeju Maribor, za učence 5. razreda. Učenje v muzeju je bilo načrtovano z uporabo mobilne aplikacije Actionbound, pri čemer so učenci samostojno skozi naloge v mobilni aplikaciji spoznavali zbirki Začetki in prvi dotik ter Med bliščem in bedo srednjega veka. Učenci so izkazali razumevanje in uspešno reševali naloge, kar je pokazalo, da je bilo učenje uspešno in da so cilji doseženi. Učenci so bili motivirani, radovedni in jih je mobilna aplikacija izjemno pritegnila, prav tako so samostojno prišli do spoznanj o življenju nekoč in se učili o zgodovinskih obdobjih. Izvedbo bi lahko brez težav ponovili in bi z nekaj prilagoditvami postala redni del učenja v muzejih.
Ključne besede: učenje zunaj učilnice, izkustveno učenje, muzej, digitalne kompetence, Actionbound
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (4,86 MB) |
10. Sodelovalno učenje pri pouku družbe na primeru učne poti po mestu Žalec : magistrsko deloKristina Žagar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo sodelovalnega učenja pri pouku družbe na primeru učne poti po mestu Žalec. V teoretičnem delu je predstavljen pomen sodelovalnega učenja kot pedagoškega pristopa, ki spodbuja aktivno vključenost učencev, krepi njihove socialne in kognitivne veščine ter omogoča trajnejše pridobivanje znanja. Opisana so načela sodelovalnega učenja, prednosti in izzivi njegove uporabe ter pomen izkustvenega učenja izven učilnice. Sodelovalno učenje v kombinaciji z učno potjo spodbuja večjo motivacijo učencev, boljše razumevanje učne snovi ter razvijanje kritičnega mišljenja in timskega dela. Praktični del se osredotoča na načrtovanje in izvedbo učne poti po mestu Žalec, pri čemer učenci skozi raziskovanje lokalnega okolja pridobivajo znanja o družbenih in zgodovinskih vidikih kraja. Predstavljene so aktivnosti za 4. in 5. razred osnovne šole, ki temeljijo na sodelovalnem učenju ter vključujejo delo v skupinah, problemske naloge in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Dejavnosti so sestavljene tako, da omogočajo implementacijo sodelovalnih struktur pri pouku družbe in spodbujajo uporabo aktivnih učnih metod v izobraževanju.
Ključne besede: sodelovalno učenje, učna pot, družba, kulturna dediščina, mesto Žalec
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (5,18 MB) |
