Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Komunikacija med zaposlenimi ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne oskrbe v domovih za starostnike, saj omogoča učinkovito usklajevanje nalog, prenos informacij in vzpostavljanje zaupanja. Njena pomembnost se kaže v vplivu na odnose in zadovoljstvo zaposlenih, dobrobit stanovalcev ter na delovno okolje, kjer lahko pomanjkljiva komunikacija vodi do stresa, napak in slabše kakovosti storitev. Kljub temu se zaposleni pogosto soočajo z izzivi in ovirami, kot so pomanjkanje kadra, časovne omejitve in raznolike potrebe starejših, ki otežujejo tekoče komuniciranje. Namen: Namen raziskave je bil preučiti vlogo in pomen komunikacije med zaposlenimi v domu za starostnike, identificirati glavne izzive ali ovire v komunikacijskem procesu ter oceniti, kako komunikacija vpliva na delo in zadovoljstvo zaposlenih ter kakovost oskrbe stanovalcev. Metode dela: Delo temelji na kombinaciji teoretičnega pregleda literature in empirične raziskave. V teoretičnem delu so predstavljeni komunikacija, značilnosti komunikacije v organizacijah, izzivi in ovire v procesu komunikacije ter komunikacijske strategije. Empirični del je bil izveden kot kvantitativna raziskava z anketnim vprašalnikom, ki je bil razdeljen med različne profile zaposlenih v domu za starostnike – DEOS Medvode. Podatki so bili analizirani s pomočjo statističnega programa SPSS. Rezultati: Rezultati so potrdili prvo hipotezo (H1), da komunikacijske ovire, kot so pomanjkanje časa, slaba povezanost med kadri in nejasni prenosi informacij, neposredno zmanjšujejo kakovost oskrbe. Druga hipoteza (H2), ki je predvidevala, da dobra komunikacija sama po sebi pozitivno vpliva na delovno vzdušje in zadovoljstvo, ni bila potrjena, saj se je pokazalo, da na ta vidik vplivajo tudi drugi organizacijski dejavniki. Prav tako tretja hipoteza (H3), ki je povezovala spodbujanje izražanja mnenj z večjo odprtostjo in boljšo organizacijo dela, ni bila statistično potrjena, čeprav so zaposleni to spodbudo prepoznali kot koristno. Skupni rezultati so pokazali, da je kakovost komunikacije zelo pomembna za oskrbo, a njen vpliv na delovno klimo in organizacijo dela ni enoznačen brez širše sistemske podpore. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da je komunikacija med zaposlenimi v domu za starostnike temeljni mehanizem, ki povezuje tim in omogoča varno ter kakovostno oskrbo stanovalcev. Jasna in strukturirana izmenjava informacij prispeva k učinkovitosti in boljšemu delovnemu vzdušju, medtem ko pomanjkanje časa, nejasni prenosi ter šibka povezanost med kadri zmanjšujejo kakovost dela. Ugotovitve kažejo tudi, da sama komunikacija ni zadosten pogoj za izboljšanje zadovoljstva zaposlenih in organizacije dela, saj je njen učinek odvisen od širše podpore vodstva, kadrovskih pogojev in kulture zaupanja. Za dolgoročne izboljšave so zato nujni strukturirani pristopi, redne povratne informacije ter delovno okolje, ki spodbuja odprtost in sodelovanje zaposlenih.
Ključne besede: komunikacija, pomen, zaposleni, dom za starostnike, izzivi
Objavljeno v DKUM: 20.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Uvod: Stres je v sodobnem zdravstvenem sistemu vse pogostejši pojav, ki močno vpliva na dobrobit zaposlenih in kakovost zdravstvene oskrbe. Ta pregled literature se poglablja v razumevanje glavnih vzrokov stresa pri zdravstvenih delavcih ter raziskuje, katere strategije so se pokazale kot najučinkovitejše za njegovo obvladovanje. Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in SAGE. Potek iskanja literature smo prikazali z uporabo diagrama poteka. Članke, vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Uporabljena je bila tematska analiza. Rezultati: Od 1938 zadetkov smo v končno analizo vključili devet člankov. S pomočjo tematske analize smo identificirali glavno temo, in sicer Strategije za učinkovito upravljanje in zmanjševanje stresa zdravstvenih delavcev ter tri podteme: Individualne strategije, Organizacijske strategije in Učinki strategij na duševno zdravje. Razprava in zaključek: Stres pri zdravstvenih delavcih predstavlja enega ključnih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema. Učinkovito ga lahko zmanjšamo s kombinacijo individualnih pristopov, kot so čuječnost, telesna dejavnost in digitalna orodja, ter s sistemskimi spremembami. Pomembno je, da se o stresu v zdravstvu ne le pogovarjamo, temveč tudi dejansko ukrepamo.
Ključne besede: Stres, management stresa, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 05.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,68 MB)

Opis: Uvod: Namen magistrskega dela je bil raziskati zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu med zaposlenimi na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Metode: Raziskava je bila izvedena v letu 2024/25 z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je zajemal enajst dimenzij organizacijske klime in enajst dejavnikov zadovoljstva pri delu. Vzorec so predstavljali zaposleni na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Rezultati so bili primerjani z nacionalno raziskavo SiOK za obdobje 2020-2022. Rezultati: Zaposleni organizacijsko klimo zaznavajo pretežno pozitivno. Najvišje ocenjene so bile dimenzije notranji odnosi, odnos do kakovosti in organiziranost. Največje zadovoljstvo je bilo izraženo pri stalnosti zaposlitve, odnosih s sodelavci, neposrednem nadrejenem in samem delu. Kot področja z večjim potencialom za izboljšave so izstopali zadovoljstvo s plačo, delovni pogoji in strateško komuniciranje. Razprava in zaključek: Primerjava z raziskavo SiOK kaže na stabilno zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu skozi čas, z manjšimi nihanji med dimenzijami. Predlogi zaposlenih poudarjajo potrebo po nadaljnjem razvoju motivacije, notranje komunikacije, strokovnem izpopolnjevanju ter izboljšanju delovnih pogojev. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben prispevek akademski skupnosti in klinični praksi, saj izpostavljajo področja, kjer je mogoče z ustreznimi ukrepi vplivati na zadovoljstvo zaposlenih, kakovost dela in posledično na kakovost zdravstvenih storitev.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, zdravstveni delavci, Reševalna postaja UKC Ljubljana, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,40 MB)

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na fluktuacijo zaposlenih v zdravstveni negi ter motivacijske dejavnike, ki vplivajo na njihovo odločitev za ostanek ali odhod iz organizacije. Raziskava je bila izvedena v Splošni bolnišnici »dr. Franca Derganca« Nova Gorica, ki se podobno kot številne druge zdravstvene ustanove sooča s kadrovskimi izzivi. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature opredelili temeljna izhodišča raziskave, in sicer področje ravnanja z zaposlenimi, fluktuacijo s poudarkom na njenih stopnjah, vzrokih in posledicah, motivacijske dejavnike ter zadovoljstvo pri delu, kot tudi strategije za zadrževanje kadra, pri čemer smo poudarili pomen vloge srednjega in višjega managementa. Empirični del temelji na kvantitativni metodi (anketni vprašalnik) in kvalitativni metodi (intervjuji z vodjami zdravstvene nege). Rezultati so pokazali, da organizacija kljub aktivnemu zaposlovanju še ni dosegla števila zaposlenih iz leta 2019, kar potrjuje kadrovski primanjkljaj. Stopnja fluktuacije je bila najvišja v letu 2022, kar sovpada z obdobjem po pandemiji covida-19. Zaposleni kot najpomembnejše motivacijske dejavnike navajajo redno plačo, dobre odnose, občutek varnosti in spoštovanje s strani vodje. Razlike so bile zaznane glede na spol in generacije – zlasti pri pohvali in usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Vodje se zavedajo svoje vloge pri motiviranju, vendar poročajo o omejitvah, kot so pomanjkanje časa, sistemske omejitve in neustrezna orodja. Glede na zbrane rezultate raziskave naloga predlaga konkretne izboljšave na področju strukturiranih pogovorov z zaposlenimi, sistematičnega uvajanja mentorstva, krepitve vodstvenih kompetenc ter vzpostavitve bolj preglednih in pravičnih sistemov nagrajevanja. Predlagani ukrepi lahko bistveno prispevajo k večji kadrovski stabilnosti in boljšemu delovnemu vzdušju. Zaključno delo tako predstavlja uporabno izhodišče za učinkovitejše strateško upravljanje kadrov v zdravstvenih organizacijah.
Ključne besede: fluktuacija, motivacija zaposlenih, zadrževanje kadra, vodenje zaposlenih, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Diplomsko delo raziskuje vodenje v adrenalinskih športih s poudarkom na vodenju raftinga v kriznih situacijah. Namen raziskave je raziskati ključne vodstvene kompetence, vodstvene stile ter vodenje v kriznih situacijah. Raziskali in analizirali smo vodjo ob nenadnem dvigu reke Save na rafting izletu, osredotočili smo se na njegov odziv, komunikacijo z ekipo in turisti ter na splošno ocenili njegove odločitve. Teoretični del vključuje koncepte čustvene inteligence, različne stile vodenja po Golemanu (2021). Opisane so tudi ključne kompetence rafting vodij, kot so trde in mehke veščine in pomen obvladovanja stresa ter kakovost komunikacije. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo z izvedbo pol strukturiranih itervjujev z raft vodniki, ki so bili udeleženi v krizni situaciji in kvantitativna metoda z anketiranjem turistov, ki so bili na izletu. Cilj je bil ugotoviti, katere so vodstvene lastnosti, ki so bile ključne za uspešno izvedbo izleta v dani situaciji in kako so situacijo videli vodniki ter turisti. Rezultati raziskave so pokazali, da so vodniki zaupali v vodjo, zaupali njegovim odločitvam, in bili zadovoljni z njegovo komunikacijo. Turisti so izrazili občutek varnosti na izletu in ocenili izlet kot zelo pozitiven kljub povečani nevarnosti. Ključni dejavniki v krizni situaciji so bili dobra razporeditev nalog, dobra komunikacija in dobra presoja. Na podlagi rezultatov smo opazili, da bi lahko ekipa še bolj obvladala krizno situacijo, če bi take situacije večkrat vadili. Pri treningih bi bil poudarek na boljši komunikaciji s turisti v kriznih situacijah. Delo nam predstavi vodenje v adrenaliskih športih in nam ponuja smernice za uvajanje bodočih vodij v podobnih okoljih. 
Ključne besede: voditeljstvo, rafting, krizno upravljanje, komunikacija, timsko delo
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (774,69 KB)