| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Politični ekstremizem v Evropski uniji
Polona Šest, 2015, diplomsko delo

Opis: Politični ekstremizem predstavlja grožnjo nacionalni in mednarodni varnosti. Pri zaznavanju in definiranju dejavnosti, ki so v nasprotju z normami države in družbe mora biti boj proti ekstremizmu predvsem preventivno naravnan. Pri političnem ekstremizmu se osredotočamo na politično okolje, v katerem se znajdejo politična gibanja in stranke na skrajnih mejah sprejete politične kulture. Ekonomska kriza, brezposelnost, pritisk vedno večjega števila migrantov na razvite države prispevajo k nastanku ekstremističnih skupin. V posameznih državah članicah Evropske unije je delovanje ekstremističnih skupin vse bolj aktivno. Odziv na to delovanje mora biti v skladu z vrednotami, ki jih želimo zavarovati (človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, mednarodnim pravom). Da bi se izognili nesporazumom glede definicije ekstremizma ter v pomoč boju zoper le tega, so mnoge države ekstremistična dejanja uvrstile v nacionalno kazensko zakonodajo. V diplomski nalogi so bile za analizo ekstremističnih gibanj v EU izbrane Belgija, Nemčija, Slovenija in Grčija. Pri omenjenih državah je politični ekstremizem v zadnjem obdobju bolj opazen, države pa so začele posvečati več pozornosti njegovemu nadzoru in omejevanju.
Ključne besede: ekstremizem, politični ekstremizem, radikalizem, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 606; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (553,95 KB)

2.
Duševna motnja in duševna manjrazvitost ter njun vpliv na kazensko odgovornost
Polona Šest, 2017, magistrsko delo

Opis: Duševna motnja in duševna manjrazvitost sta pojma, ki jima je skupen spremenjen način mišljenja, čustvovanja in zaznavanja. Za osebe z duševno motnjo ali drugo abnormalnostjo velja, da ne razumejo svojih dejanj in njihovih posledic. Sodišče s pomočjo psihiatričnega izvedenca pridobi oceno o duševnem stanju storilca, o njegovi sposobnosti za prestajanje sojenja in posledično tudi prištevnosti. V kazenskem pravu neprištevnost storilca v času izvršitve kaznivega dejanja pomeni, da ni kazensko odgovoren, saj se zaradi trajne hude duševne motenosti ne zaveda protipravnosti svojega ravnanja in ni sposoben samoobvladovanja. Sodišče se na podlagi ocene izvedenca odloči, če obstaja potreba za zdravljenje v psihiatrični ustanovi. Pregledna primerjava vrednostnih izhodišč pravne in medicinske stroke znotraj Slovenije pokaže na obstoj določenih pravnih praznin. V zakonskih določbah, ki so videti zadovoljivo urejene, se najde več kršitev človekovih pravic. Pogoste so etične dileme, kot je dvojni položaj psihiatra, prisilno pridržanje, varstvo podatkov... Pravni ureditvi kazenskega in zdravstvenega sistema se znotraj države pogosto razhajata, še bolj pa se sistemske ureditve razlikujejo med posameznimi državami. Za Veliko Britanijo, Združene države Amerike, Nemčijo in Slovenijo izvedena meddržavna primerjava zajema področja razvoja pravnega sistema, pomanjkljivosti zakonskih definicij, diagnostike duševnega zdravja oseb in dejanskega statusa duševnih bolnikov v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: duševne motnje, duševna manjrazvitost, neprištevnost, kazenska odgovornost, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 834; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici