1. Rad bi čebelaril : zbirka nasvetov za vse, ki se odločate za prvi panjAndreja Primec, Pika Cvikl, Ana Grilc, Matic Jan Gradišnik, Dominik Klinc, Jure Markovič, Aljaž Močnik, Alja Nedelko, Nelej Potočnik, Mihael Močnik, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Opis: Vloga in pomen čebel je v današnjem času neprecenljiva, zato je Generalna skupščina Združenih narodov decembra 2018 na pobudo Slovenije povsem upravičeno razglasila 20. maj za Svetovni dan čebel. Priročnik Rad bi čebelaril je rezultat projekta, izbranega na Javnem razpisu »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2018«, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V njej so zbrani nasveti, ki bodočim čebelarjem pomagajo pri odločitvi, ali pričeti s čebelarjenjem ali ne. Avtorji odgovarjajo na običajna začetniška vprašanja: kako se lotiti čebelarjenja, kje pridobiti ustrezno znanje, katero opremo je treba pridobiti, koliko znaša začetna investicija, katera opravila vključuje čebelarjenje, koliko časa je treba nameniti čebelarjenju, kdo so člani čebelje družine, kako poskrbeti za zdravje čebel, kaj v storiti v primeru alergije na čebelji strup in številna druga. Dodana so tudi navodila za registracijo čebelarske dejavnosti in izračun realne cene medu. Pri delu s čebelami smo v stiku z naravo, kar prinaša ugodne psihofizične učinke, čebelji pridelki razveseljujejo skozi vse leto. Čebelarjenje je lahko pridobitna dejavnost, lahko pa konjiček za kakovostno preživljanje prostega časa, ki zahteva določeno znanje in vztrajnost, predvsem pa odgovornost. In prav to je osrednje sporočilo priročnika Rad bi čebelaril. S čebelarjenjem praviloma ne moreš obogateti, lahko pa neznansko uživaš.
Ključne besede: čebelnjaki, pripomočki, čebele, čebelni proizvodi, trženje, apiterapija, terminologija, projekti, vprašanja in odgovori
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 18
 Povezava na celotno besedilo |
2. Izvoz in izvozni dejavniki IKT podjetij v SlovenijiPika Cvikl, 2020, diplomsko delo Opis: Podjetja opravljajo različne raziskave in analize z namenom identificiranja dejavnikov, ki bi potencialno vodili do neuspeha ali ki potencirajo uspeh. Za IKT sektor v Sloveniji ni bila narejena še nobena javno dostopna analiza notranjih dejavnikov uspešnosti izvoza, tistih, na katera podjetja lahko vplivajo in si s tem zagotovijo večjo uspešnost pri izvozu. V sklopu tega diplomskega projekta s pomočjo teorij mednarodne menjave, internacionalizacije in teorij podjetij zastavimo konceptualni okvir, znotraj katerega izbrano delitev dejavnikov empirično preverjamo na izbranem vzorcu podjetij in ugotavljamo, kateri izmed dejavnikov je najpomembnejši oziroma ima največji vpliv na uspešnost izvoza. V ta namen smo pripravili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 105 vodij slovenskih IKT podjetij. Ti so mnenja, da so odločilen dejavnik zmogljivosti podjetja. V prihodnje pa bodo po mnenju anketiranih podjetij najpomembnejše značilnosti podjetja. Na osnovi dobljenih rezultatov smo analizirali, katere aktivnosti naj podjetja prioritizirajo, kako naj razpolagajo svoje vire ter načrtujejo strategijo. V empiričnem delu naloge smo primerjali tudi velikost izvoza IKT sektorja s celotnim izvozom. Ugotovili smo, da je v obdobju od leta 2014 do 2019 (pokrizno obdobje) delež izvoza IKT v celotnem slovenskem izvozu v povprečju znašal 1,99 %. V proučevanem obdobju je bila povprečna letna rast izvoza IKT sektorja za 0,75-odstotnih točk nižja od povprečne letne rasti celotnega slovenskega izvoza.
Ključne besede: izvoz, IKT sektor, notranji dejavniki, uspešnost izvoza
Objavljeno v DKUM: 18.11.2020; Ogledov: 1038; Prenosov: 83
 Celotno besedilo (801,85 KB) |
