1. Razvoj naprednih katalizatorjev na osnovi grafitnega ogljikovega nitrida za okoljske aplikacije : doctoral dissertationMatevž Roškarič, 2024, doktorska disertacija Opis: Grafitni ogljikov nitrid (g-C3N4) predstavlja obetavnega kandidata za remediacijo okolja, vendar določene neželene lastnosti omejujejo njegovo fotokatalitsko aktivnost (npr. nizka specifična površina in visoka tendenca za rekombinacijo nosilcev naboja). Le-te lahko izboljšamo z uporabo klasičnega optimizacijskega postopka (tj. korak za korakom), ki pa tipično ne daje optimalnih rezultatov. Kot alternativo lahko uporabimo številne statistične metode, kot je npr. optimizacijski postopek Simplex, s katerim smo izboljšali ne le specifično površino g-C3N4 (zastavljena cenilna funkcija), ampak tudi druge morfološke in opto-elektronske lastnosti. V le nekaj korakih smo pridobili znatno izboljšan fotokatalizator, ki je v celoti razgradil modelno onesnažilo bisfenol A (BPA) pri uporabi vidne svetlobe. Fotokatalizator g-C3N4 smo tudi optimizirali po njegovi sintezi s pomočjo aktivacije pri povišani temperaturi v CO2 atmosferi. Ponovno nismo izboljšali le specifične površine, ampak tudi druge opto-elektronske in strukturne lastnosti, katere so omogočile skoraj popolno razgradnjo BPA z uporabo simulirane sončne svetlobe. V obeh primerih (Simplex ali CO2 aktivacija) smo deformirali strukturo idealnega 2D g-C3N4 fotokatalizatorja in vnesli defekte, kar je izboljšalo ne le opto-elektronskih lastnosti, ampak omogočilo tudi nastanek singletnega kisika. Le-ta je omogočil povečano razgradnjo BPA in tudi njegovih analogov (BPF, BPS in BPAF), kakor tudi selektivno razgradnjo izbranih farmacevtskih učinkovin (paracetomol, acetilsalicilna kislina, salicilna kislina, benzojska kislina in kofein). Kljub visoki stabilnosti v vodnih medijih čisti g-C3N4 materiali izkazujejo manjšo deaktivacijo pri ponovni uporabi. Da izboljšamo stabilnost in druge negativne lastnosti čistih g-C3N4 (CN) materialov, jih lahko združimo s TiO2 v hibridne materiale. Ugotovili smo, da je optimalno masno razmerje med obema komponentama 1:1 in da podaljšana sinteza hibridnih materialov v zraku (24 ur) izboljša stik do optimalne mere, kar poveča fotokatalitsko aktivnost. Ta pojav je opazen ne glede na izbrano morfologijo TiO2 (nanosfere TP ali heksagonalni delci TH) komponente (CNTP-24 ali CNTH 24 fotokatalizatorja). Morfologija TiO2 pa ima lahko tudi druge pozitivne lastnosti, saj lahko nastale kisikove praznine in Ti3+ v TiO2 vplivajo na opto-elektronske lastnosti kompozita. Zato je TiO2 v obliki nanopalčk (TR) doprinesel največje izboljšanje, kadar je združen v hibridni material (CNTR-2) z g-C3N4 (CN), v primerjavi s komercialnimi TP. Hkrati, če te kompozite dodatno tretiramo v prisotnosti N2 pri povišani temperaturi, dosežemo preoblikovanje g-C3N4 in znatno izboljšamo opto-elektronske lastnosti hibridnih materialov. Zato le-ti izkazujejo do 300 % povečano fotokatalitsko aktivnost razgradnje BPA pri uporabi vidne svetlobe v primerjavi z neobdelanim hibridnim materialom. Dodatno lahko povečamo fotokatalitsko aktivnost z nanosom plazmonske kovine platine (Pt), kjer preferenčna lokacija nanosa Pt nanodelcev vpliva na aktivnost kompozitov zaradi različnih interakcij Pt z nosilcem (g-C3N4 ali TiO2). Ker so vsi postopki spreminjanja morfologije TiO2 potratni (čas, denar, kemikalije), smo z uporabo hitre in zelene mehano-kemijske sinteze tvorili hibridne g-C3N4/TiO2 materiale. Le-ti so izkazovali podobno izboljšane fotokatalitske odzive kot npr. CNTR-2 fotokatalizator, kar jih naredi obetavne za realne aplikacije. Tako je potrebno upoštevati celo vrsto parametrov in možnosti, kadar želimo tvoriti napredne hibridne fotokatalizatorje za remediacijo okolja.
Ključne besede: grafitni ogljikov nitrid (g-C3N4), hibridni materiali, razvoj fotokatalizatorjev, heterogena fotokataliza, okoljska remediacija
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (13,94 MB) |
2. Preharvest treatments with low-risk plant protection products can help apple growers fulfill the demands of supermarket chains regarding pesticide residues and marketing apples under 0-residue brandsAndrej Paušič, Mihaela Roškarič, Mario Lešnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: As a result of worried consumer pressure, European supermarket chains (ESC) have developed very strict rules about the number and concentration of pesticide active substance residues (AS) accepted in fruits. So-called fruit quality toxicological burden indicators were developed. If fruit suppliers do not comply with ESC requirements, their fruit is often rejected. It is becoming increasingly difficult for apple producers to meet all the requirements of the ESC, so they need new residue reduction tools. One of the options to lower the concentrations of residue on apples is a preharvest application of low-risk preparations (LRP) based on potassium bicarbonate (KHCO3) = PBC, coconut di-ethanol amide ((CH3(CH2)nC(=O)N(CH2CH2OH)2) = DEA, hydrogen peroxide (H2O2) = HP, and a mixture of microbes (EM) that have the ability to dissolve or disintegrate the AS residue. Trials were carried out to test the concept mentioned above. The application of LRP during the last four weeks of preharvest significantly reduced the residue concentration of pesticide AS in apples. Reduction rates among 25 active substances ranged from 0 to 100%, depending on the combination of LRP and AS. HP had the highest capacity to accelerate AS degradation, PB was the second most efficient, and DEA and EM displayed a low residue disintegration ability. The application of the tested LRP can enable apple growers to produce fruits with significantly lower residue concentrations and allows them to comply more successfully with strict ESC rules based on the calculations of toxicological burden indicators.
Ključne besede: hydrogen peroxide, potassium bicarbonate, effective microbes, detergent, pesticide residues, fruit marketing rules
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 253; Prenosov: 4
Celotno besedilo (330,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. The role of ascorbate–glutathione system and volatiles emitted by insect-damaged lettuce roots as navigation signals for insect and slug parasitic nematodesŽiga Laznik, Mitja Križman, Jure Zekič, Mihaela Roškarič, Stanislav Trdan, Andreja Urbanek Krajnc, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The effect of wireworm-damaged lettuce roots on the antioxidative defense system (ascorbate–glutathione cycle, photosynthetic pigments) and movement of insect/slug parasitic nematodes towards determined root exudates was studied in a glasshouse experiment. Lettuce seedlings were grown in a substrate soil in the absence/presence of wireworms (Elateridae). The ascorbate– glutathione system and photosynthetic pigments were analyzed by HPLC, while volatile organic compounds (VOC) emitted by lettuce roots were investigated by GC-MS. Herbivore-induced root compounds, namely 2,4-nonadienal, glutathione, and ascorbic acid, were selected for a chemotaxis assay with nematodes Steinernema feltiae, S. carpocapsae, Heterorhabditis bacteriophora, Phasmarhabditis papillosa, and Oscheius myriophilus. Root pests had a negative effect on the content of photosynthetic pigments in the leaves of infested plants, indicating that they reacted to the presence of reactive oxygen species (ROS). Using lettuce as a model plant, we recognized the ascorbate–glutathione system as a redox hub in defense response against wireworms and analyzed its role in root-exudate-mediated chemotaxis of nematodes. Infected plants also demonstrated increased levels of volatile 2,4-nonadienal. Entomopathogenic nematodes (EPNs, S. feltiae, S. carpocapsae, and H. bacteriophora) proved to be more mobile than parasitic nematodes O. myriophilus and P. papillosa towards chemotaxis compounds. Among them, 2,4-nonadienal repelled all tested nematodes. Most exudates that are involved in belowground tritrophic interactions remain unknown, but an increasing effort is being made in this field of research. Understanding more of these complex interactions would not only allow a better understanding of the rhizosphere but could also offer ecologically sound alternatives in the pest management of agricultural systems.
Ključne besede: lettuce, wireworms, ascorbate–glutathione system, root volatile organic compounds, entomopathogenic nematodes, slug parasitic nematodes
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 395; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Development of a “0-Pesticide Residue” grape and wine production system for standard disease-susceptible varietiesMihaela Roškarič, Andrej Paušič, Janez Valdhuber, Mario Lešnik, Borut Pulko, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: In order to realize the goals of the EU Farm to Fork strategy, grape growers are introducing new grape-growing technologies. Among the new trends, "0-pesticide residue" protection is quite a promising one. Field trials were carried out in vineyards located in the Mediterranean part of Slovenia in 2021 and 2022 to test the "0-pesticide residue" (ZPR) grape protection system with the goal of producing wine without pesticide residues above the limit of 0.001 mg kg(-1). The standard integrated grape protection program (IP) was compared to the ZPR program. The level of infection of leaves and grapes by fungal pathogens did not significantly increase due to the implementation of the ZPR spray program. The amount of yield and quality of yield were not decreased significantly, but a small financial loss of EUR 70-400 ha(-1) appeared at ZPR grape production when compared to the IP production system. The ZPR system enabled a significant decrease in pesticide residue concentration in wine at a rate of 27 applied pesticide active substances in a rage from 20% to 99%. The goal of producing wine without pesticide residues above the limit concentration of 0.001 mg kg(-1) was not completely achieved in these experiments, but we came very close to it with the tested spraying programs. Further finetuning of pesticide positioning and alternative plant protection products in 0-pesticide residue systems is needed.
Ključne besede: grape, wine, pesticide, reduction, economics, IPM, alternative plant protection products
Objavljeno v DKUM: 09.02.2024; Ogledov: 388; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Primerjalna analiza zdravstvenih zavarovanj izbranih zavarovalnic v SlovenijiBlaž Roškarič, 2023, magistrsko delo Opis: Zdravstveno zavarovanje ima dandanes v naših življenjih zelo pomembno vlogo. Namreč, z zdravstvenim zavarovanjem ne poskrbimo samo za lastno zdravje, temveč se s tem zaščitimo tudi pred visokimi stroški zdravstvenih storitev. V primeru, da zdravstvenega zavarovanja nimamo sklenjenega, moramo za vsako zdravstveno storitev odšteti kar nekaj denarja. Če pa imamo sklenjeno zavarovanje, potem je zavarovalnica tista, ki pokrije nastale stroške storitev oz. nam te tudi vrne. Začetek nastajanja zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji sega v 19. stoletje in se je razvijalo skozi različna obdobja – prva svetovna vojna, Kraljevina SHS, druga svetovna vojna, Jugoslavija in samostojna država. Največji razvoj in napredek zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji se je zgodil po osamosvojitvi države. Zakonska opredelitev zdravstvenega zavarovanja pravi, da je to zavarovanje, ki v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krije različne stroške in izplačila v povezavi z zdravstvenimi storitvami, zdravili, medicinsko-tehničnimi pripomočki in denarnimi nadomestili. Poznamo dve vrsti zdravstvenih zavarovanj, in sicer obvezno ter prostovoljno, ki ima uvedeno štiri oblike, in sicer dopolnilno, dodatno oz. nadstandardno, nadomestno in vzporedno zdravstveno zavarovanje. Za vsako od teh so opisane, predstavljene in prikazane različne lastnosti in pomembnosti. Štiri največje slovenske zavarovalnice, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Sava, d.d., Generali d.d. in Vzajemna, d.v.z., so v zadnjih letih povečale delež velikosti na zavarovalniškem trgu in tako utrdile svoj položaj med največjimi. Omenjene slovenske zavarovalnice so bile primerjane na podlagi naslednjih petih primerjalnih kriterijev: zavarovalna vsota, zavarovalna premija, doba trajanja zdravstvenih zavarovanj, število zavarovancev in čisti prihodki od zavarovalnih premij iz zdravstvenih zavarovanj. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih oz. finančnih poročil in uradnih spletnih strani omenjenih zavarovalnic. Glavne ugotovitve kažejo, da imajo štiri največje slovenske zavarovalnice enako lastnost glede dobe trajanja ZZ, in sicer pri vseh štirih je doba trajanja eno leto, medtem ko se v višini zavarovalne vsote, zavarovalne premije, številu zavarovancev in čistih prihodkov od zavarovalnih premij iz ZZ razlikujejo oz. so med seboj primerljive. To je seveda odvisno od tega, kateri zavarovalni produkt zdravstvenega zavarovanja ima zavarovanec pri omenjenih zavarovalnicah. Podatkov o tem, koliko znaša višina zavarovalne vsote pri Savi nimajo razkritih, kajti to je del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Ključne besede: zdravstveno zavarovanje, zavarovalnica, obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, produkti zdravstvenih zavarovanj, slovenske zavarovalnice.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 768; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,75 MB) |
6. Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko deloPia Roškarič Duh, 2023, magistrsko delo Opis: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri.
Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Ključne besede: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 100
Celotno besedilo (4,30 MB) |
7. Razvoj zalednih storitev za pametna oblačila v okviru projekta maturolife : diplomsko deloMaks Roškarič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili mednarodni projekt Maturolife, njegov prototip pametnega oblačila, in kako smo rešili problem glede povezave razvitega prototipa z uporabnikom in zalednimi storitvami. Zaledni del je sestavljen iz mnogih tehnologij, ki med seboj komunicirajo in se izpopolnjujejo. Končni produkt razvoja nam omogoča nadzor in upravljanje pametne obleke, hkrati pa boljše počutje osebe v njej. Opisali in prikazali smo tudi nastale probleme, ki so se sproti pojavljali, ter njihove rešitve. Prav tako smo se dotaknili drugih dveh prototipov v okviru projekta in samega IoT.
Ključne besede: internet stvari (IoT), Maturolife, pametna oblačila, zaledne storitve, oblak
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 848; Prenosov: 74
Celotno besedilo (4,07 MB) |
8. CRISP-DM procesni model za podatkovno rudarjenjeTadej Roškarič, 2022, diplomsko delo Opis: Z vedno večjim napredkom tehnologije je na voljo vse več kapacitet za shranjevanje in analizo podatkov, pri čemer podatkovne baze postajajo vse kompleksnejše in iz tega razloga potrebujemo standardizirane postopke za analitično procesiranje. Medpanožni standardni postopek za podatkovno rudarjenje CRISP-DM (angl. Cross-Industry Standard Process for Data Mining) je primer tovrstnega standarda, ki je od njegovega nastanka leta 1996 še vedno med glavnimi procesnimi modeli na področju podatkovnega rudarjenja v vseh gospodarskih sektorjih. V tem diplomskem delu opredelimo njegove posamezne faze in korake ter jih podrobno opišemo. Ker podatkovno rudarjenje zaradi njegove poslovne vrednosti pridobiva vedno večji pomen, se na tem področju pojavlja vse več alternativ, zato CRISP-DM primerjamo z modeloma SEMMA (angl. Sample, Explore, Modify, Model, Assess) in ASUM-DM (angl. Analytics Solutions Unified Method for Data Mining) z zaključkom, da slednja nista dovolj fleksibilna za status splošnega standarda. Pregledali smo ustrezno literaturo in opravili študijo primera, v kateri smo optimizirali marketinško kampanjo za bančne storitve na podlagi podatkov portugalske finančne institucije. Po analizi literature in končanem praktičnem primeru smo pretehtali vpliv posameznih faz na kakovost rezultatov in ugotovili, da je v akademskem svetu najmanj pokrita prav faza uvedbe, ki pa je v praksi nepogrešljivega pomena. Prav tako smo izpostavili nekatere ključne pomanjkljivosti, ki znotraj originalnega CRISP-DM procesnega modela niso rešene. V ta namen smo predlagali dodatne korake, kot so postopek zbiranja podatkov, razširitev procesa uvedbe modela in nova faza podatkovne etike. Na podlagi teh predlogov ugotavljamo, da potreba po razširitvi prvotnega CRISP-DM modela obstaja.
Ključne besede: CRISP-DM, podatkovno rudarjenje, Python, procesni model, strojno učenje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 571; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Testiranje 0.0-residue pridelave jabolk za zmanjšanje vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v plodovih : magistrsko deloMihaela Roškarič, 2021, magistrsko delo Opis: Jabolka spadajo s stališča obremenjenosti z ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS) med najbolj obremenjene kmetijske pridelke. Zato smo v letu 2020 na različnih lokacijah v Sloveniji in na različnih sortah izvedli poskus z vpeljavo 0.0-residue sistema varstva jablan (v nadaljevanju 0.0R). 0.0R lahko ob pravilnem izvajanju občutno zmanjša tako število kot tudi količino ostankov aktivnih snovi FFS v pridelkih. V poskusu smo primerjali rezultate integrirane pridelave (IP) in 0.0R glede pojava škodljivih organizmov (ŠO), višine pridelka, ostankov aktivnih snovi in izgub pridelka zaradi glivičnih okužb v času skladiščenja. Glede pojava ŠO in višine pridelka med testiranima škropilnima programoma v večini ni bilo statistično značilnih razlik, kar pomeni, da je tudi 0.0R lahko zelo uspešen pri varstvu pred ŠO. Glede na ostanke aktivnih snovi so bile razlike med škropilnima programoma večje. Pri sorti 'Jonagold' je bila opazna redukcija ostankov aktivnih snovi pri 0.0R, prav tako pa je le-ta zmanjšal kumulativne vrednosti parametrov MRL (največja dovoljena količina ostankov) in ARfD (akutni referenčni odmerek). Pri sorti 'Zlati delišes' smo kumulativne vrednosti MRL in ARfD zmanjšali za približno 50 % (0.0R), pri sorti 'Fuji' pa je bilo opazno 50 % znižanje števila najdenih aktivnih snovi. Kumulativni MRL in ARfD sta se pri sorti 'Fuji' zmanjšala za približno 30 % (0.0R). Pri sorti 'Evelina' je bila vidna največja razlika glede kumulativnih vrednosti MRL in ARfD, v številu najdenih aktivnih snovi pa ni bilo razlik. Tudi s stališča izgub v skladišču med škropilnima programoma v večini primerov ni bilo statističnih razlik. Glede na rezultate poskusa smo ugotovili, da je 0.0R lahko konkurenčen IP programu varstva jablan.
Ključne besede: 0.0-residue pridelava, jabolka, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 1118; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,96 MB) |
10. Organizacijske strukture v bančništvuBlaž Roškarič, 2021, diplomsko delo Opis: Organizacijska struktura je pomemben del vsakega podjetja, banke in katerekoli organizacije nasploh. Oblikovana je zato, da jasno prikazuje, kateri so deli podjetja, banke oz. organizacije ter kako so ti deli med seboj povezani. Podjetja, banke in organizacije svojo organizacijsko strukturo redno objavljajo in posodobljajo v svojih letnih poročilih ter objavijo na spletnih straneh. Podjetja in organizacije uporabljajo tri vrste organizacijskih struktur, in sicer navpična (enostavna, poslovno-funkcijska in decentralizirana ali poslovno-enotna), vodoravna (produktno-matrična in projektno-matrična) in vodoravna ali procesna organizacijska struktura. Na njihovo oblikovanje vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Organizacijske strukture v bančništvu so deležne sprememb in drugačnih oblik, kot pri ostalih vrstah organizacij. V bančništvu poznamo tri vrste organizacijskih struktur, to so poslovno-enotna, funkcionalna in divizijska organizacijska struktura. Digitalizacija in COVID-19 sta ena izmed najbolj vplivnih dejavnikov, ki pomembno vplivata na organizacijsko strukturo, delovanje, organiziranje in poslovanje bank, tudi v slovenskih poslovnih bankah. Štiri največje slovenske poslovne banke, Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d. imajo hierarhično poslovno-enotno organizacijsko strukturo na podlagi vrste komitenta. Omenjene slovenske poslovne banke so bile primerjane tudi na podlagi naslednjih primerjalnih kriterijev: število nivojev managementa banke, število oddelkov znotraj posameznega nivoja, število divizij, prevladujoči tip organizacijske strukture, obstoj oddelka za etičnost in družbeno odgovornost, pozicioniranost upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture ter število podružnic. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih poročil omenjenih bank. Glavne ugotovitve so, da so štiri največje slovenske poslovne banke med seboj primerljive oz. da imajo enake lastnosti glede števila nivojev managementa banke, prevladujočega tipa organizacijske strukture, obstoju oddelka za etičnost in družbeno odgovornost ter pozicioniranosti upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture, medtem ko se v številu divizij in številu podružnic med seboj razlikujejo. Podatkov o tem, koliko oddelkov znotraj posameznega nivoja imajo Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d., nimajo razkritih, ker so del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Ključne besede: organizacijska struktura, banka, tipi bančnih organizacijskih struktur, slovenske poslovne banke, organizacijska struktura slovenskih poslovnih bank
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 1396; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,53 MB) |
