| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZREDNIK IN NJEGOVO VODENJE RAZREDA
Petra Zorko, 2009, diplomsko delo

Opis: Razrednik in njegovo vodenje razreda je naslov diplomskega dela, s katerim sem želela bolje spoznati delo razrednika in njegovo vodenje razreda. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje razrednikov o njihovi usposobljenosti za vodenje razreda, njihovo počutje v vlogi vodje razreda ter njihove značilnosti vodenja razreda. Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Želene podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovila sem, da je večina razrednikov mnenja, da so bili oz. so kot začetniki deloma usposobljeni za vodenje svojega razreda. V 1. triadi prevladujejo razredniki, ki se v vlogi vodje razreda počutijo zelo dobro, medtem ko v 3. triadi prevladujejo razredniki, ki se počutijo dobro. Uporabljajo posamezne prijeme, ki pripomorejo k oblikovanju razreda v kakovostno skupino, in pogosto oz. zelo pogosto uporabljajo posamezne načine za vzpostavljanje boljše razredne klime. Največji poudarek jih večina daje medosebnim odnosom. Razredniki v 3. triadi tem razrednih ur ne izbirajo sami, ampak k sodelovanju povabijo tudi učence. Glede na rezultate raziskave lahko torej sklepam, da prevladujejo razredniki, ki se v razredu trudijo vzdrževati dobro vzdušje in s tem pripomorejo k dobremu počutju ne le njih samih, temveč tudi učencev.
Ključne besede: razrednik, vodenje razreda, socialna skupina, medosebni odnosi, razredne ure
Objavljeno: 09.04.2009; Ogledov: 5112; Prenosov: 1115
.pdf Celotno besedilo (880,40 KB)

3.
4.
Kazenska zadeva Martina Uhernika
Petra Zorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika napačnih in lažnih priznanj, pri čemer se ni mogoče izogniti zasliševalskim tehnikam, saj so te ključne za pridobitev nespornih in čim bolj točnih izjav. V nalogi je zajet razvoj in klasifikacija zasliševalskih tehnik, pri čemer je bilo ugotovljeno, da ne obstaja ena tehnika, ki bi veljala za najustreznejšo in sprejemljivo v vseh pogledih. Hkrati so opredeljeni pogoji, ob katerih bi bila zasliševalska tehnika domnevno najustreznejša, in sicer zagotovitev optimalnega časa zaslišanja, zagotovitev snemanja med zaslišanjem, s čimer bi dobili vpogled v interakcijo med preiskovalcem in zaslišanim, objektivnost vprašanj, pri čemer preiskovalec ne sme izhajati iz predpostavke, da je osumljeni resnično kriv, ter usmerjenost na vsebino izjave in čim manj na neverbalno komunikacijo. Kot učinkovita tehnika se je izkazal tudi opis dogodka v nasprotnem vrstnem redu, kar zahteva od zaslišanega večji miselni napor, še posebej, če nekdo laže. Pri analizi primera Martina Uhernika, ki je hkrati empirični del raziskave, je potrebno izpostaviti procesne napake, ki so bile v predmetnem primeru ključne, da se je sodba kljub dolgotrajnem procesu na koncu zaključila z oprostitvijo obtoženca. Pri natančni analizi sodnih spisov je bilo ugotovljeno, da so bili med sojenjem uporabljeni številni nezakoniti dokazi, kot na primer neustrezno pridobivanje izjav, brez navzočnosti zagovornika, postavljanje sugestivnih vprašanj, neustrezno opravljena rekonstrukcija, seznanjanje osumljencev z dokazi, ki niso resnični ipd. Na podlagi vseh zbranih izjav prič in osumljencev ter znanih dejstev iz sodnih spisov je bil narejen pregled potencialnih možnih scenarijev v obravnavanem primeru. V zaključku je ocena hipotez, ki so bila osrednja nit magistrske naloge.
Ključne besede: zaslišanja, lažna priznanja, napačna priznanja, krive obsodbe, analiza primera, magistrska dela
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 92; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (691,42 KB)

5.
Forenzična lingvistika in analiza primera Charlesa Lindbergha : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Zorko, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava področje forenzične lingvistike, znanosti, ki z razvijanjem metod, ki jih uporablja za proučevanje besedil v pisni in ustni obliki, pridobiva vedno večjo veljavo, tako pri preiskovanju kaznivih dejanj, kot v pravnem sistemu. V prvem oziroma teoretičnem delu naloge smo podrobno opredelili pojem forenzične lingvistike in njenih pomembnejših področij, kot so sociolingvistika, psiholingvistika, stilistika, fonetika, pragmatika, semantika in analiza diskurza, ki so nepogrešljiv vir znanja za lingviste, psihologe oziroma preiskovalce kaznivih dejanj. Pozornost smo namenili tudi sms-sporočilom in e-pošti s sporno vsebino, saj je vse pogostejša uporaba telekomunikacijskih sredstev zahtevala razširitev uporabe lingvistične analize tudi na takšne oblike besedil. Razvoj znanosti forenzične lingvistike je prinesel tudi nove teorije, ena od teh je ideja o lingvističnih odtisih. Temelji na dejstvu, da ima vsak posameznik edinstven način izražanja, s čimer ga lahko identificiramo, podrobneje pa smo omenjeni koncept opredelili v poglavju ''Forenzična stilistika''. V drugem delu diplomske naloge smo osvetlili primer Charlesa Lindbergha in ugrabitev njegovega prvorojenca Charlesa Lindergha mlajšega. V okviru tega poglavja smo naredili natančno analizo pisem z zahtevo po odkupnini in opredelili teorije o drugih možnih storilcih. Ugotavljali smo, kako se je psiholingvistična analiza spremenila do danes in kakšne so značilnosti besedila, ki kažejo na resnost grožnje. V empiričnem delu smo opravili raziskavo, skozi katero sta nas vodili domnevi, ki temeljita na ugotavljanju razlik med spoloma. Ugotavljali smo, ali lahko moški in ženske ustvarijo vtis, da je besedilo napisala oseba drugega spola in so pri zavajanju uspešni. Za odgovor na to vprašanje smo morali preveriti jezikovne parametre (besedni zaklad, dolžina povedi, pogostost navajanja vprašanj), za katere smo domnevali, da so pokazatelji razlik med spoloma. V zaključku smo opravili evalvacijo domnev, ki so bile osrednje vodilo skozi celotno diplomsko nalogo.
Ključne besede: lingvistika, forenzična lingvistika, analiza primera, diplomske naloge
Objavljeno: 03.10.2014; Ogledov: 1049; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (529,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici