| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE PODJETIJ V SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA
Petra Puklavec, 2013, diplomsko delo

Opis: Spletna socialna omrežja zagotovo veljajo za najbolj popularni spletni trend v zadnjem desetletju. Že leta 2003 se je pričela revolucija na področju spletnih socialnih omrežij, ki traja še danes. V tem obdobju se je pojavilo ogromno različnih spletnih socialnih omrežij, namenjenih različnim ciljnim skupinam, nekatera so še danes med najbolj priljubljenimi. Spletna socialna omrežja uporabnikom ponujajo način za ohranjanje stikov s prijatelji ali sodelavci, obenem pa ponujajo tudi način za strokovno povezovanje. Podjetjem z manjšimi oglaševalskimi proračuni predstavljajo spletna socialna omrežja priložnost imeti svoj glas v oglaševalskem prostoru. To jim ponuja nove načine strateške komunikacije s ciljno publiko. V diplomskem seminarju smo opisali in pojasnili najpomembnejša spletna socialna omrežja, ki zasedajo vrh spletnih socialnih omrežij glede na popularnost. Opisali smo pomen vključevanja podjetij na spletna socialna omrežja, ovrednotili prepoznavnost podjetij z vključevanjem v spletna socialna omrežja in predstavili načine oglaševanja podjetij preko spletnih socialnih omrežij. Omenili smo nekaj najpomembnejših socialnih omrežij in izpostavili Twitter, Facebook in LinkedIn. Ugotovili smo, da spletna socialna omrežja prinašajo več prednosti kakor slabosti. Kljub temu moramo neprestano paziti na slabosti: ena napaka namreč lahko uniči vso dosedanje delo.
Ključne besede: Družbeni mediji, spletna socialna omrežja, spletno trženje, spletno oglaševanje, Facebook, Twitter, LinkedIn
Objavljeno: 19.11.2013; Ogledov: 1267; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Korporativna integriteta
Petra Puklavec, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih je prišlo do bistveno večjih prizadevanj politikov za pripravo zakonov za preprečevanje korupcije znotraj podjetij. V sklopu dela uvodoma opredelimo področje poslovne etike, vprašanja, s katerimi se etika ukvarja v okviru poslovne dejavnosti, in potrebe po formalnih in etičnih standardih, saj brez njih noben etičen program ne more biti učinkovit. S pomočjo etike lahko stopnjo problema v podjetju ocenimo že pred ukrepanjem. V današnjem času obstaja potreba po večji odgovornosti nadrejenih, podjetja morajo delati v dobro strank, javnost mora zaupati ne samo izdelkom, temveč tudi podjetju, podjetje mora biti odgovorno za okolje itd. V osrednjem delu magistrskega dela opredelimo pomene in primere vpeljave integritete v podjetje: kaj integriteta v praksi pomeni za današnjo družbo in gospodarstvo, kako uspešno upravljati integriteto in kaj se zgodi, če pride do kršitev. Predstavimo okvir, ki ga je v svojih smernicah za kulturo integritete predstavil zavarovalni inštitut Chartered v Angliji in je namenjen spodbujanju integritete. Izpostavimo pomembnost »tona z vrha« in kulture integritete, ki mora temeljiti na vrednotah. S pomočjo študije, ki jo je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pregledamo smernice za ustvarjanje funkcije integritete in tveganja, ki vplivajo na integriteto podjetij. Preučimo razloge za pomanjkanje integritete nadrejenih, razloge, zaradi katerih zaposleni ne želijo ali si ne upajo poročati o neetičnem ravnanju in vlogo žvižgačev, pri čemer izpostavimo primere žvižgaštva v Sloveniji. Preverimo tudi stanje korporativne integritete v Sloveniji, proces vpeljevanja korporativne integritete in Slovenske smernice korporativne integritete. Izpostavimo kodekse in procese izvajanja korporativne integritete v Sloveniji. V empiričnem delu s pomočjo poslovnih poročil podjetij Petrol, PwC in Luka Koper, ki so podpisniki smernic slovenske korporativne integritete na podlagi študije primerov analiziramo vpliv integritete na zaposlene, podjetje in družbo. Izpostavimo skupino Petrol, ki na podlagi pridobljenih informacij resnično živi integriteto.
Ključne besede: korporativna integriteta, poslovna etika, integriteta v praksi, spodbujanje integritete, Slovenske smernice korporativne integritete, žvižgači
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 168; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Zgledi računovodenja poslov s kriptovalutami
Petra Puklavec, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja so predstavljene kriptovalute vse od njihovega začetka v letu 2008. V literaturi najdemo tudi različne opredelitve kriptovalut. Te so si različne, glede na namen, za kaj se kriptovaluta uporablja in s katerega vidika gledamo nanjo. Kriptovalute temeljijo na tako imenovani blockchain tehnologiji, kjer gre za potrjevanje blokov, ki imajo zelo kompleksen algoritem. Vse delo potrjevanja blokov pa opravijo rudarji. Rudarjenje pa poteka prek računalnikov in posebne programske opreme. Pri tehnologiji blockchain ni nobenega posrednika, ki bi dostopal do podatkov. Zato morajo lastniki kriptovalut svoje kriptovalute zaščititi. Najbolj varno je, da jih shranjujejo v tako imenovanih virtualnih denarnicah, svoje naprave pa imajo zaklenjene s geslom. Če geslo za vstop pozabijo, ne morejo več uporabljati oziroma dostopati do svojih kriptovalut, saj ni nobenega posrednika, ki bi jim povrnil dostop ali spremenil geslo. Po svetu ni enotne pravne razlage, v nekaj državah pa je uporaba oziroma poslovanje s kriptovaluto celo zakonsko prepovedano. Tudi glede davčnega vidika nimamo enakih zakonov z drugimi državami. Glede obdavčitve je zelo pomembno, komu odmerjamo davek. Lahko je to fizična oseba, fizična oseba z dejavnostjo ali pa pravna oseba. Davek na kriptovalute v Sloveniji določa več zakonov. Fizične osebe se obravnavajo po Zakonu o dohodnini, pravne osebe pa po Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb. Omemba kriptovalut je tudi v Zakonu o davku na dodano vrednost, Zakonu o davčnem potrjevanju računov in v Zakonu o davku na finančne storitve. Predstavljeni so tudi zgledi knjiženja kriptovalut v posameznih primerih. Kriptovalute namreč ne obravnavamo enako, če jo imamo z namenom naložbenja ali z namenom trgovanja. Pri naložbenju umestimo kriptovalute pod neopremetena sredstva, pri trgovanju z njimi in v primerih, ko jih imamo samo za poplačilo dolgov, pa jih umestimo med zaloge.
Ključne besede: Kriptovalute, računovodstvo, knjiženje, računovodski standardi, zgledi.
Objavljeno: 16.03.2020; Ogledov: 63; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici