| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odločitveni model za ocenjevanje delovne uspešnosti zaposlenih na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije
Petra Prešern, 2011, magistrsko delo

Opis: Vsak dan v življenju se srečujemo z odločitvami, ki so lahko za nas prijazne, lahko pa so te odločitve težke in neprijetne. V osebnem življenju se lahko odločamo tako, kot nam narekujejo naše misli in naše srce, v delovnem okolju pa takšne odločitve niso zaželene, saj so lahko preveč subjektivne in ni nujno, da bi bile všeč vsem zaposlenim v organizaciji. S takšnimi težavami se srečamo na primer, ko je potrebno zaposliti novega zaposlenega ali pa odpustiti nekoga izmed obstoječega kadra. Prav tako se nam težava lahko pojavi, ko je potrebno oceniti delovno uspešnost zaposlenih. V kolikor organizacija nima postavljenih nikakršnih meril, po katerih bi se zaposlene ocenjevalo, lahko pride do velikega problema, predvsem v primerih, kjer ena oseba ocenjuje vse zaposlene. Subjektivne odločitve lahko mnogokrat pripeljejo do nepotrebnih sporov, zato je potrebno najti način, kako bi se tovrstnim težavam lahko izognili. Na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, kjer sem zaposlena, imamo sicer jasno postavljene kriterije, po katerih se zaposlene ocenjuje, saj upoštevamo predpisana pravila za javno upravo, vendar bi vsekakor prišla prav informacijska podpora. V magistrskem delu je s pomočjo informacijske tehnologije izdelan in predstavljen odločitveni model za oceno delovne uspešnosti zaposlenih. Povezan je z rezultati ocene zadovoljstva pri delu v naši organizaciji, ki so bili pridobljeni leta 2006 na pobudo organizacije, ter ponovno leta 2008 za potrebe diplomskega dela z naslovom Organizacijsko vzdušje na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, katerega avtor sem. Takšen model ni primeren le za našo organizacijo, pač pa bi bil lahko uporaben tudi za druge organizacije.
Ključne besede: odločitveni proces, ocenjevanje delovne uspešnosti, večparametrski odločitveni model
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 1565; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (9,83 MB)

2.
ORGANIZACIJSKO VZDUŠJE NA AGENCIJI ZA POŠTO IN ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
Petra Prešern, 2009, diplomsko delo

Opis: Korporativna kultura in vzdušje predstavljata organizacijska dejavnika, ki sta povezana z vsemi ostalimi elementi organizacije, njenim okoljem, delovnimi procesi in vsemi posamezniki ter skupinami v sistemu. Vsaka nova aktivnost (sprememba ali vedenje) vpliva tudi na kulturo in vzdušje, vsaka sprememba kulture in vzdušja pa povzroči spremembe na vseh ostalih področjih v organizaciji. Od vzdušja je odvisno naše počutje, od našega počutja pa je odvisno, kako učinkoviti smo v organizaciji. Zelo pomembno je, da bi vsak posameznik čutil pripadnost organizaciji in si s tem želel kar najbolje vplivati na izboljšanje delovnih procesov, hkrati pa bi lahko vplival na izboljšanje storitev ali produktov. Vodja in sodelavec bi si morala prizadevati za takšno vzdušje, ki bi zagotavljalo motivacijsko spodbudo drugim zaposlenim. S tem bi zaposleni bolje izkoristili svoje potenciale ter bili bolj uspešni in učinkoviti pri svojem delu. Temelj za vzpostavitev ugodnega organizacijskega vzdušja v podjetju je korektnost med sodelavci na vseh organizacijskih ravneh ter v vzpostavljanju enakovrednega ali partnerskega odnosa posameznika z okoljem. Ko osvojimo ta način komunikacije, smo sposobni konflikte reševati na konstruktiven način. Predmet preučevanja v diplomskem delu je organizacijsko vzdušje na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije. Predvsem nas zanima, ali se je organizacijsko vzdušje od leta 2006, ko je bilo prvič izmerjeno, kaj spremenilo, v kakšni smeri in v čem. V primerjavi rezultatov merjenja organizacijskega vzdušja leta 2006 in 2008 je bilo ugotovljeno, da se organizacijsko vzdušje v tem obdobju ni pomembno spremenilo, kar pomeni, da se po prvem merjenju niso izvedli konkretni ukrepi, s katerimi bi lahko vzdušje izboljšali. Pri merjenju organizacijskega vzdušja v letu 2008 pa smo pri ugotavljanju povezanosti organizacijskega vzdušja in zadovoljstva zaposlenih potrdili pozitivno povezanost oziroma soodvisnost.
Ključne besede: organizacijsko vzdušje, organizacijska kultura, uspeh/uspešnost, zadovoljstvo, motivacija
Objavljeno: 29.09.2009; Ogledov: 1738; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici