| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava avdiometričnih rezultatov po prebolelem akutnem labirintitisu
Lara Dreu, Maja Gabor, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: labirintitis, izguba sluha, vrtoglavica, avdiometrija, COVID-19, notranje uho
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (463,63 KB)

2.
Primerjava med titanijevo in termično aktivirano protezo pri operacijah otoskleroze
Mila Vasiljević, Klara Dragović, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: otoskleroza, stapedotomija, stapes proteze, MatriX, NiTiBOND, chorda tympani
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

3.
Napovedna vrednost biooznačevalca 14-3-3 v cerebrospinalni tekočini pri diagnosticiranju creutfeldt-jakobove bolezni
Iva Pernek, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Creutzfeldt-Jakobova bolezen (CJB) je redka, a smrtonosna nevrodegenerativna bolezen, za katero sta značilna hiter potek in zahtevna diagnoza. Kot podporna diagnostična metoda se pogosto uporabljajo biooznačevalci 14-3-3 v cerebrospinalni tekočini, katerih točnost pa se razlikuje med različnimi populacijami. Namen raziskave je ovrednotiti biooznačevalce 14-3-3 v cerebrospinalni tekočini kot diagnostično metodo CJB v slovenski populaciji. Metode: Analizirali smo podatke 180 slovenskih pacientov, pri katerih je bil med letoma 2003 in 2020 izražen klinični sum na CJB. Pri 155 pacientih je bila opravljena analiza biooznačevalca 14-3-3 z metodo ELISA. Podatke smo povezali z nevropatološkimi izvidi pacientov in izračunali njihove diagnostične vrednosti. Rezultati: Občutljivost testa 14-3-3 je znašala med 90,3 % in 96,8 %, specifičnost pa med 63,7 % in 80,6 %, odvisno od klasifikacije šibko pozitivnih rezultatov. Negativna napovedna vrednost je presegala 97 %. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da negativen izvid z visoko verjetnostjo izključuje CJB, medtem ko pozitiven rezultat zahteva dodatno potrditev z MRI ali EEG. Uporabna vrednost testa za klinično prakso je visoka, zlasti pri hitri diagnostiki. Pravilna ocena mejnih vrednosti biooznačevalcev in uporaba kombinacije več biooznačevalcev bosta izboljšali diagnostiko Creutzfeldt-Jakobove bolezni.
Ključne besede: Creutzfeldt-Jakobova bolezen, diagnostika, biooznačevalec 14-3-3, napovedna vrednost
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
Razvoj modela za ugotavljanje podhranjenosti pri hospitaliziranih pediatričnih pacientih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalniki
Petra Klanjšek, 2024, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Neprepoznana podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih lahko vodi v kronično podhranjenost, otežuje zdravljenje osnovne bolezni ter poslabša klinične izide. Z rutinskim presejanjem tveganja za podhranjenost ob hospitalizaciji se olajša pravočasno prepoznavanje podhranjenosti, z ustreznimi prehranskimi intervencijami se preprečijo trajne posledice podhranjenosti, zmanjšajo se stroški zdravljenja in skrajša se hospitalizacija otrok in mladostnikov. Priporoča se uporaba presejalnega orodja, razvitega v kliničnem okolju za točno določeno populacijo hospitaliziranih otrok in mladostnikov ter kliniko. Namen doktorske disertacije je bil razviti model za ugotavljanje tveganja podhranjenosti pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalniki. Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega eksplorativnega načrta mešanih metod na populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov, starih od 1 meseca do 18 let. V kvalitativnem delu smo podatke zbrali s pregledom, analizo in sintezo literature ter jih analizirali z induktivnim generiranjem kategorij spremenljivk, ki so bile vključene v obrazec z vprašanji. V kvantitativnem delu smo podatke zbrali z obrazcem z vprašanji, zdravnikovo poglobljeno oceno prehranskega tveganja, klasifikacijo prehranskega stanja Svetovne zdravstvene organizacije, antropometričnimi meritvami in anketiranjem staršev otrok oz. mladostnikov. Podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike ter inteligentnimi metodami podatkovnega rudarjenja. Rezultati: Od 180 otrok in mladostnikov jih je v učni skupini sodelovalo 142 in v testni 38. Od 277 zbranih spremenljivk, vključenih v zbiranje podatkov, smo v razvoj modelov vključili 30 statistično značilnih, kot so: izguba telesne mase, izguba mišične ali maščobne mase, prehranski vnos, gastrointestinalni simptomi. Razvili smo 3 statistične modele in 10 modelov podatkovnega rudarjenja. Najboljše rezultate testiranja ima model GP (AUC = 1, 95 % IZ 1, 1), med statističnimi pa model Logistična regresija (AUC = 0,977, 95 % IZ 0,922, 1). Ujemanje modela GP s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je popolno (κ = 1, 95 % IZ 1, 1). Ujemanje modela Logistična regresija s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je prav tako skoraj popolno (κ = 0, 837, 95 % IZ 0,659, 1,014) s Se 93,3 %, Sp 91,3 %, PPV 95,5 % in NPV 87,5 %. Ujemanje s SZO klasifikacijo prehranskega stanja je pri obeh modelih precejšnje (κ = med 0,73 in 0,78). Nobeden od razvitih modelov se ne razlikuje statistično značilno od poglobljene ocene prehranskega tveganja in SZO klasifikacije prehranskega stanja. Model, razvit z inteligentnimi metodami, je v primerjavi s statističnim modelom uspešnejše ugotavljal podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih, prav tako v primerjavi s SZO klasifikacijo prehranskega stanja. Razprava in zaključek: Vseh 13 razvitih modelov presejanja je dokazano veljavnih z visoko napovedno vrednostjo ugotavljanja tveganja za podhranjenost. Priporočamo testiranje modelov na večji populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov v ostalih pediatričnih zdravstvenih institucijah v Sloveniji. S tem bi modele modificirali, dopolnjevali in prilagodili kliniki, v kateri bi jih uporabljali z namenom zagotavljanja kakovosti celostne zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov. Uvajanje rutinskega prehranskega presejanja z razvitimi modeli predstavlja temelj sistematične obravnave klinične poti prehranskega presejanja.
Ključne besede: tveganje za podhranjenost, nedohranjenost, prehransko presejalno orodje, otrok, prehransko stanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

5.
Adherenca in persistenca pri imunomodulatornih zdravilih za multiplo sklerozo izdanih na recept
Ivana Radić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: V zadnjih letih je bilo zaslediti povečan trend opravljenih študij na osnovi izdanih receptov, kar nam je omogočilo zajeti velik raziskovalni vzorec uporabnikov imunomodulatornih zdravil (IMZ) pri multipli sklerozi med letoma 2011 in 2015. Na osnovi teh smo izračunali adherenco in persistenco IMZ uporabnikov na zdravila. Metode: Adherenca je bila ocenjena na osnovi metode CMA5 v persistentnem obdobju z dovoljenimi vrzelmi do 180 dni. Vpliv neodvisnih spremenljivk na adherenco in persistenco je modeliran z multivariatno logistično regresijo in Coxovo regresijo. Rezultati: Mediana CMA5 in delež adherentnih terapevtskih epizod je pri enem letu uporabe in več kot enem letu uporabe IMZ pri peroralnih IMZ (teriflunomid (TERI) in dimetilfumarat (DMF)) enaka (0,994, 86,8 %) in (0,994 in 85,9 %), pri fingolimodu (0,96, 81,7 %) in (0,983, 88 %), ter pri injekcijskih IMZ (0,966, 59,9 %) in (0,968, 75,4 %). Stopnja persistence terapevtskih epizod med 2011 in 2013 je po šestih mesecih in enem letu enaka (prekinitve, zamenjave), (95,3 %, 88,8 % in 98,4 %, 96,8 %) za fingolimod ter (91,4 %, 86,7 % in 97,1 %, 95,2 %) za injekcijska IMZ. Med letoma 2014 in 2015 je persistenca enaka (94,5 %, 93,2 % in 97,7 % in 95,4 %) za fingolimod, (91 %, 89 % in 92,4 %, 89,6 %) za injekcijska IMZ ter (95,5 %, 95,4 % in 97,7 % in 96,6 %) za TERI in DMF skupaj. Terapija z drugim zdravilom, izkušena kohorta in druga peroralna IMZ pozitivno vplivajo na adherenco (OR = 2,899, IZ (1,659−5,357)), (OR = 0,301, IZ (0,223−0,405), (OR = 3,478, IZ (1,959−6,174)). Razprava in sklep: Prejemniki peroralnih IMZ (TERI in DMF) in fingolimoda so bolj adherentni in persistentni na predpisano terapijo kot prejemniki injekcijskih IMZ.
Ključne besede: multipla skleroza, Kaplan–Meier krivulja, imunomodulatorna zdravila, populacijska študija, retrospektivna analiza.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1203; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
Retrospektivna analiza predpisovanja opioidnih zdravil v Sloveniji med leti 2011 in 2015
Vesna Postružnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaradi višanja svetovne porabe opioidnih zdravil je spremljanje njihovih količin na nacionalni ravni pomembno za zagotavljanje njihove varne uporabe. Za Slovenijo še ni bilo objavljenih podatkov o potentnosti predpisanih opioidnih zdravil. Metode: Pridobili smo podatke 2150046 receptov opioidnih zdravil, ki predstavljajo vse recepte, predpisane v Sloveniji med letoma 2011 in 2015. Pridobili smo podatke o količinah zdravilnih učinkovin za vsak recept in jih pretvorili v ekvivalentne miligrame morfina (MME). Rezultati: V omenjenem obdobju je poraba opioidnih zdravil naraščala. V letu 2011 se je v Sloveniji porabilo 167 ekvivalentnih kilogramov morfina, v letu 2015 pa 193 ekvivalentnih kilogramov morfina. Statistično smo potrdili večjo porabo opioidnih zdravil v MME na manj razvitem vzhodu države (W=8342, p<0,001) . Pri osebah ženskega spola smo potrdili večjo porabo v MME (U=895, p<0,001), prav tako zdravnice ženskega spola na recept predpisujejo več opioidnih zdravil v primerjavi z zdravniki (U=854, p<0,001). Količine predpisanih opioidnih zdravil naraščajo s starostjo pacientov (r=0,931, p<0,001), zdravniki, starejši od 40 let, na recept predpisujejo večje količine opioidnih zdravil kot mlajši zdravniki (U=3600, p<0,001). Razprava: Poraba opioidnih zdravil v Sloveniji je primerljiva s porabo v drugih evropskih državah. V okviru zaključnega dela smo potrdili, da dejavniki, kot so spol, starost in regionalne razlike, vplivajo na predpisovanje in uporabo opioidnih zdravil.
Ključne besede: opioidna zdravila, ekvivalenti miligramov morfina, trendi porabe, populacijski podatki
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1523; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
Razširjenost kajenja cigaret med študenti zdravstvenih in tehniških ved
Mitja Bagari, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Kajenje je velik javnozdravstveni problem, obenem pa vodilni preprečljivi vzrok smrti na svetu. Obdobje študija je čas, ko študenti lahko začnejo ali nadaljujejo do rednega kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost in dejavnike, ki vplivajo na pojavnost kajenja med študenti zdravstvenih in tehniških ved. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med študenti zdravstvenih in tehniških ved, po etični odobritvi. Uporabljeno je bilo namensko vzorčenje po principu snežne kepe. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo testa Hi-kvadrat. Rezultati: Od 1534 študentov vključenih v raziskavo je bilo 242 (15,4 %) kadilcev. Srednja vrednost starosti ob začetku kajenja je bila 16 (95 % IZ [16;16]) let. Redni kadilci so v povprečju pokadili 10 (95 % IZ [8;10]) cigaret na dan. Študijsko področje (χ2 = 7,811; p = 0,005), kajenje staršev (χ2 = 32,861; p < 0,001) in najožjih prijateljev (χ2 = 345,808; p < 0,001) so dejavniki, ki so bili statistično značilno povezani s kadilskim statusom študentov, medtem ko spol in uživanje alkohola nista bila statistično pomembna dejavnika kajenja med študenti. Diskusija in zaključek: Čeprav je razširjenost kajenja cigaret med študenti s področja zdravstva nižja v primerjavi s študenti s področja tehnike, je delež kadilcev pri obeh skupinah relativno visok, zato je potrebno še naprej izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje in prenehanje kajenja med študenti.
Ključne besede: prevalenca, dejavniki tveganja, kajenje, tobak, študenti, zdravstvo, tehnika
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 1735; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (584,27 KB)

8.
Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacienti
Dušanka Bezjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca. Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24. Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi. Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1710; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo pacientov s sladkorno boleznijo na osnovi podatkov o bolnišničnih obravnavah
Nives Zeme, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med kronične bolezni, ki zaradi svoje velike pogostosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavljajo velik javno-zdravstveni problem. Ponovni bolnišnični sprejemi odražajo pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu. S pomočjo metod strojnega učenja in podatkov javnega značaja lahko določimo indikatorje, ki statistično značilno vplivajo na ponovno hospitalizacijo. Na podlagi določenih indikatorjev izdelamo napovedne modele za identifikacijo bolnikov, ki so ogroženi za ponovno hospitalizacijo. Raziskovalne metode: V magistrskem delu smo za teoretična izhodišča uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov. Raziskava v empiričnem delu je temeljila na deskriptivni inferenčni statistični metodi. S statističnim programskim orodjem IBM SPSS 22.0 smo zgradili napovedni model za tveganje ponovne hospitalizacije bolnikov s sladkorno boleznijo. Posamezne spremenljivke smo preverili in statistično analizirali s pomočjo testa hi-kvadrat in neparametričnega testa Mann-Whitney U. Rezultati: Ugotovili smo, da nekateri indikatorji vplivajo na tveganje za ponovno hospitalizacijo v 30 dneh po odpustu iz bolnišnice. Za statistično značilne indikatorje so se izkazali: starost bolnika 74 let [95-odstotni IZ 74,75]; p < 0,001, ležalna doba 7 dni [95-odstotni IZ 7,8]; p < 0,001, število diagnoz 6 [95-odstotni IZ 6,6]; p = 0,047, število procedur 5 [95-odstotni IZ 5,6]; p < 0,000 in mesec odpusta iz bolnišnice 5 [95-odstotni IZ 5,5]; p = 0,001. Pri napovedovanju ponovne hospitalizacije bolnikov v slovenskih in kalifornijskih bolnišnicah obstajajo enaki indikatorji, vendar se med seboj statistično značilno razlikujejo. Diskusija in zaključek: Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo vključuje dobro poznavanje lastnosti bolnika. Te so: zdravstveno stanje, socialno-demografski dejavniki in uporaba zdravstvenih storitev. Pomembna je opredelitev in razumevanje indikatorjev (spremenljivk) ter njihovih vrednosti, ki vplivajo na ponovno hospitalizacijo bolnikov s sladkorno boleznijo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, ponovna hospitalizacija, podatki o bolnišničnih obravnavah, napovedni model, logistična regresija, odločitveno drevo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2018; Ogledov: 1728; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
Uporaba biopsihosocialnih podatkov za napovedovanje obremenjenosti delavcev v zdravstveni organizaciji
Biljana Pejčić, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Počutje delavca na delovnem mestu je izrednega pomena, saj le-to vpliva na delovno storilnost in na kakovost opravljenega dela. Psihosocialna tveganja povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih, kot so preobremenjenost, stres, izgorevanje, odsotnost z dela, s tem pa tudi prispevajo zmanjšano učinkovitost in storilnost na delovnem mestu in povečujejo težave pri usklajevanju dela z družinskimi obveznostmi. Namen: Ugotoviti želimo stopnjo tveganja za razvoj težav, povezanih z biopsihosocialnimi dejavniki za zaposlene delavce v zdravstvenem domu in izdelati napovedni model za ocenjevanje obremenjenosti pri delavcih. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Opravljena je bila analiza literature. S pomočjo OPSA anonimnega vprašalnika smo zbrane podatke analizirali v OPSA orodju ter jih statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Excel 2007 in SPSS V24. Za napovedni model smo uporabili metodo linearne in logistične regresije ter odločitvena drevesa. Napovedno vrednost posameznih spremenljivk ter izdelanih napovednih modelov smo ocenjevali na osnovi naslednjih metrik: področje pod ROC krivuljo (AUC), senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so delavci obremenjeni na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov smo dobili ne le povečano, ampak visoko tveganje na področju vloge in odgovornosti v organizaciji. Za povečano tveganje so bili vključeni faktorji delovne obremenitve ter hitrost poteka dela, sam odnos do dela, osebne značilnosti posameznika, organizacijska kultura, skrb zase, nadzor, delovno okolje in delovna oprema (fizične obremenitve), razvoj poklicne kariere, vsebine in urnik dela, psihofizično zdravstveno stanje ter razmejitev zasebnega življenja in dela. Sklep: Za delavca je pomembno obvladovanje in posledično preprečevanje biopsihosocialnih tveganj, kar pripomorejo k zadovoljstvu delavca v delovnem okolju. Predvsem je potrebno ozaveščanje zaposlenih o tveganjih ter izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: delavci, obremenjenost, povečano tveganje, delovno okolje, napovedni model
Objavljeno v DKUM: 10.01.2018; Ogledov: 1494; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici