| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA POLIMORFIZMOV IZBRANIH GENOV PRI OTROCIH Z ASTMO TER POVEZAVA TEH POLIMORFIZMOV S FENOTIPOM ASTME IN ODZIVOM NA TERAPIJO
Petra Perin, 2010, diplomsko delo

Opis: Astma je najpogostejša kronična bolezen otrok. Gre za vnetje dihal neznane etiologije. Je kompleksna bolezen, katere nastanka ni mogoče pojasniti z enim samim mehanizmom ali genom, pomemben vpliv pa ima tudi okolje. V številnih študijah so z astmo povezovali že več kot 100 genov, prispevek vsakega izmed njih pa je verjetno majhen. Mnogi geni, ki bi lahko imeli pomemben vpliv v patogenezi astme še niso poznani oziroma si študije med sabo nasprotujejo o njihovi vlogi na nastanek in fenotip astme. Kandidatni geni se razlikujejo tudi med populacijami. Preverili smo, kakšno vlogo imajo nekateri izmed kandidatnih genov pri slovenskih otrocih z astmo. Večina študij je zajela astmatike kot celoto. Mi smo preučili povezave kandidatnih genov posebej za skupino atopijskih in neatopijskih astmatikov. V naši študiji smo tudi preverili kakšen vpliv imajo izbrani polimorfizmi na klinične parametre pri astmi in kako vplivajo na odziv na terapijo z glukokortikoidi pri slovenskih otrocih z astmo. Z orodji bioinformatike smo izbrali 9 polimorfizmov v 9 genih. Genotipizirali smo 108 otrok z astmo, od tega 28 z neatopijsko in 80 z atopijsko obliko astme ter 92 zdravih kontrol. Genotipizacijo smo izvedli s pomočjo verižne reakcije s polimerazo (PCR) in s pomočjo metode polimorfizma dolžin restrikcijskih fragmentov (RFLP). Ugotovili smo povezavo polimorfizmov na genih CCR5, IL13 z neatopijsko ter na genu RANTES z astmo nasploh pri slovenskih otrocih, pri polimorfizmih na 8 genih smo ugotovili vpliv na klinične parametre pri astmi. Naša študija je prva, ki je povezala gena IL12B in IL13 z deležem dušika v izdihanem zraku pri astmatikih. Prav tako smo prvi, ki smo ugotovili vpliv genov IL13 in ORMDL3 na protiastmatično terapijo z glukokortikoidi. Ti podatki lahko v bodoče pomembno prispevajo k razumevanju patogeneze astme, ugotovitve o povezavi polimorfizmov z odzivom na terapijo pa lahko vodijo do diagnostične in terapevtske obravnave, ki bo ukrojena po meri vsakega posameznega bolnika z astmo, ter zato veliko učinkovitejša, hitrejša in z manj stranskimi učinki.
Ključne besede: Astma, asociacijska študija, polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov, genska tipizacija
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2715; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

2.
DOKAZOVANJE HOLESTEROLA V ŽIVILIH IN VPLIV NA ZDRAVJE
Mateja Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: Diplomsko delo zajema opis holesterola. Povišan holesterol v krvi je vse večji problem zaradi nepravilne oziroma neprimerne prehrane in dednih dejavnikov. Metode: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu smo predstavili, kako sploh holesterol nastane, katere oblike holesterola poznamo, normalne vrednosti holesterola in posledice, kadar pride do odstopanja v vrednosti holesterola. Zajeli smo načine, kako zmanjšati povišane vrednosti holesterola v krvi. V raziskovalnem delu smo s pomočjo Lieberman-Buchardove reakcije ugotovili, katera živila iz običajne prehrane vsebujejo največ holesterola in primerjali vrednosti z rezultati iz literature. V raziskavi smo uporabili različne vrste sira, mleka, maslo, domač kefir, domača jajca in sirne namaze. Rezultati: Prišli smo do spoznanja, da ima od testiranih vrst mleka največ holesterola kozje mleko, najmanj pa mleko s 3,5 % mlečne maščobe. Od testiranih sirnih namazov ima največ holesterola sirni namaz A s 55 % m.m., najmanj pa lahki namaz E s 40 % m.m. Od testiranih sirov ima največ holesterola sir A (Feta sir) z 48 % m.m., najmanj pa sir E (Mozzarella sir). Nazadnje smo testirali, koliko holesterola je v maslu, domačih kokošjih jajcih in domačem kefirju. Raziskava je pokazala, da je največ holesterola v domačih jajcih, najmanj pa v domačem kefirju. Diskusija in zaključki: Za naše prehranjevanje si vzamemo premalo časa, zato se prehranjujemo nezdravo in to se čez čas kaže na našem počutju in nato pri zdravju. V telo vnašamo prevelike količine neustrezne prehrane, ki vsebuje tudi holesterol, kar lahko privede do povišane vsebnosti holesterola v krvi.
Ključne besede: holesterol, maščoba, srčno-žilne bolezni, zdrava prehrana.
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 2141; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (711,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici