Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The aim of the present study was to characterize human milk microbiota (HMM) with 16S rRNA gene amplicon next-generation sequencing and cultivation/matrix-assisted laser desorption/ionization (MALDI)-time of flight (TOF) mass spectrometry (MS) identification approaches. We analyzed 31 human milk samples from healthy Slovenian mothers. To check the accuracy of MALDI-TOF MS identification, several colonies representing most abundant genera and those, which could not be reliably identified by MALDI-TOF, were subjected to Sanger sequencing of their 16S rRNA gene. We showed that cultivation/MALDI-TOF MS was a suitable tool for culture-dependent determination of HMM. With both approaches, Staphylococcus and Streptococcus were found as predominant genera in HMM and the abundance of Staphylococcus was associated with decreased microbial diversity. In addition, we characterized factors that might influence HMM. The use of a breast pump was significantly associated with composition of HMM, higher microbial load, and lower abundance of cultivable staphylococci. Moreover, our study suggests that administration of probiotics to the suckling infant might influence HMM by increased abundance of lactobacilli and the presence of viable probiotic bacteria in human milk. However, since our study was observational with relatively small sample size, more targeted studies are needed to study possible transfer of probiotics to the mammary gland via an external route and the physiological relevance of these events.
Ključne besede: milk microbiota, microbiota assembly, breastfeeding, breast pump, probiotic drops
Objavljeno v DKUM: 27.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Diplomska naloga je temeljila na razvoju elektropredenih materialov kot dostavnih sistemov za laktobacile. Eksperimentalni del je vključeval pripravo polimernih formulacij polietilen oksida (PEO), PEO z laktoferinom (LF), PEO s probiotičnim sevom L. paragasseri K7 (LK7) ter PEO s kombinacijo LF in LK7. Preden smo polimerne formulacije izpostavili elektropredenju, smo jim določili pH vrednost, viskoznost, prevodnost in površinsko napetost. Polipropilenska tkanina je služila kot nosilni substrat za nanos nastalih nanovlaken iz tekočih formulacij med postopkom elektropredenja. Pogoji za optimalni nastanek nanovlaken so bili pri napetosti 40 kV in razdalji 210 mm med zgornjo in spodnjo elektrodo. Nastalim nanovlaknatim strukturam smo določili funkcionalne skupine s FT-IR spektroskopijo, elementno sestavo z rentgenskim fotoelektronskim spektrofometrom (XPS) in morfološko strukturo z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Elektropredene vzorce smo gravimetrično ovrednotili in jim pomerili prepustnost zraka. S Tyndallovim efektom in z določanjem motnosti in optično mikroskopijo smo preverili topnost elektropredenih vzorcev. Antioksidativni učinek elektropredenih materialov smo ovrednotili z ABTS metodo. Z analizo preživetja in sproščanja smo določili delež preživelih in sproščenih probiotičnih bakterij LK7 iz elektropredenih materialov. Ugotavljali smo tudi vpliv staranja in skladiščenja elektropredenih vzorcev na preživetje in sproščanje LK7. FT-IR spektroskopija je nakazovala vključitev laktoferina in laktobacilov v strukturi elektropredenih materialov. Z rentgensko fotoelektronsko spektrometrijo (XPS) smo ugotovili, da je v elementarni sestavi površine pri vseh elektropredenih vzorcih opaziti predvsem prisotnost deležev elementa kisika, ogljika in fosforja ter majhne vrednosti elementa kalija. V primerjavi z nosilnim substratom se je pri vseh elektropredenih vzorcih atomski delež kisika povečal, kar nakazuje na uspešno vključitev LF in LB v elektropredene vzorce. Iz SEM posnetkov predvidevamo, da se LK7 zaradi svoje velikosti ni ujel v nastala nanovlakna, temveč je ostal med mrežami nanovlaken. Izhodne učinkovine laktoferin (LF) in laktobacili (LB) izkazujejo 100 % antioksidativno inhibicijo. Med elektropredenimi vzorci izkazuje najvišjo vrednost IEt (%) vzorec, ki ima vključeni obe učinkovini (PEO/LF/LB) in po 60. minutah doseže vrednost 69 %. Z analizo preživetja in sproščanja smo ugotovili, da so se laktobacili iz elektropredenih vzorcev sprostili takoj ob stiku z raztopino fosfatnega pufra. Delež preživelih in sproščenih bakterij je bil največji pri sveže analiziranih vzorcih v primerjavi s 3-dni staranimi vzorci. Prav tako pogoji shranjevanja (temperatura in vlaga) niso prispevali k izboljšanju preživetju laktobacilov. Rezultati preživetja in sproščanja probiotičnega seva L. paragasseri K7 nakazujejo, da so v diplomskem delu razviti elektropredeni materili primerni kot dostavni sistem s takojšnjim učinkovitim delovanjem. Kot takšni dostavni sistemi bi lahko potencialno izkazovali uporabno vrednost na področju medinskih pripomočkov kot ženski tamponi za zdravljenje vaginalnih vnetij, obloge za celjenje ran ali kot terapevtske blazinice za dojenje, namenjene zdravljenju vnetih in poškodovanih prsnih bradavic.
Ključne besede: elektropredenje, laktoferin, laktobacili, dostavni sistem, nanovlakna
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 882; Prenosov: 125
Celotno besedilo (3,40 MB)