1. Elementi glasbene vzgoje po načelih Edgarja Willemsa vpleteni v pouk zgodnjega učenja inštrumentaPetra Letonja, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot praktično delo. Prikazuje poučevanje po metodah Edgarja Willemsa. Poseben poudarek namenja raziskavi poučevanja inštrumentov po metodi Edgarja Willemsa, razlikam med poučevanjem v javnih glasbenih šolah ter v glasbenih šolah, ki poučujejo po metodi Edgarja Willemsa. Prikaže elemente po katerih deluje poučevanje po tej metodi, to so: pesmi, ritem, zvok, glasbeno uho, infratonalni prostor, melodija, harmonija, glasbeni spomin, asociacije, solfeggio, inštrumentalne tehnike, interpretacija ter uporabo vseh teh elementov pri pouku inštrumenta. Predstavi tudi kako je zasnovana učna ura pri inštrumentu, kakšne so priprave na učno uro ter kakšna so priporočila za delo pri inštrumentu
V drugem, praktičnem delu magistrske naloge, prikaže raziskave, ki so bile opravljene na zasebni glasbeni šoli v samostanu Sv. Petra in Pavla. Zanimalo nas je, kako v praksi poteka poučevanje po metodi Edgarja Willemsa. Videli smo praktičen potek učne ure različnih inštrumentov (klavirja, citer, violine). Ugotavljali smo, kakšen napredek dosegajo učenci, ki so vključeni v tovrstno izobraževanje.
Ključne besede: metoda Edgarja Willemsa, elementi glasbene pedagogike, inštrument, tehnika.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1421; Prenosov: 416
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. MOTIVACIJA DIJAKOV ZA IZOBRAŽEVANJE V POVEZAVI Z ZAZNANO SAMOUČINKOVITOSTJOPetra Letonja, 2015, magistrsko delo Opis: Motivacija je osrednje gonilo človeka, ki ga pelje v smeri zadovoljevanja njegovih potreb. V času mladostništva, ko posameznik doživlja številne spremembe, pa je motivacija prav tako pomembna, saj je to čas izobraževanja, preko katerega želi priti do zastavljenih ciljev.
V magistrskem delu smo predstavili sam pojem motivacije in ga povezali z izobraževanjem in mladostništvom. Predstavili smo teorijo samodeterminacije oziroma teorijo samoodločanja, ki zajema zunanjo in notranjo motivacijo ter amotivacijo. V nadaljevanju pa smo predstavili zaznano samoučinkovitost, ki je posameznikovo prepričanje, da bo določeno nalogo opravil tako, kot je pričakovano oziroma kot pričakuje sam. Za preverjanje motivacije med dijaki smo izvedli raziskavo, v kateri smo preverjali pet zastavljenih hipotez. Ugotovili smo, da je pri dijakih izražena višja ekstrinzična motivacija, kar je lahko posledica tega, da mladostniki ne vedo, kaj bi v življenju počeli, nadaljnje šolanje pa je odvisno od ocen. Amotivacija je prisotna pri vseh mladostnikih, vendar ni izražena predvsem pri mlajših dijakih, kot smo predvidevali. Prav tako smo ugotovili, da motivacija ni odvisna in se ne navezuje na spol, kar pomeni, da dekleta niso samo intrinzično motivirana, fantje pa ekstrinzično, saj spol na motivacijo nima vpliva. Sorazmeren odnos se kaže med višjo samoučinkovitostjo in boljšim akademskim uspehom dijakov, kar pomeni, da je za boljši učni uspeh potrebno posameznikovo prepričanje, da lahko doseže želen rezultat. Obenem pa se je izkazalo, da višja kot je zaznana samoučinkovitost, bolj je izražena intrinzična motivacija. Ko ima posameznik zastavljene neke cilje, ki jih bo dosegel, se pri njem kažeta tako intrinzična motivacija kot tudi zaznana samoučinkovitost, ki mu daje prepričanje v uspešnost njegovih dejanj.
Ključne besede: teorija samodeterminacije, zaznana samoučinkovitost, mladostnik, motivacija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 2485; Prenosov: 483
Celotno besedilo (898,83 KB) |
3. GIBANJE ZA SPODBUJANJE BRANJA: BRALNA ZNAČKA IN NJENIH 55 LET DELOVANJAPetra Letonja, 2015, magistrsko delo Opis: Bralna značka je bila osnovana leta 1960 na Prevaljah na Koroškem, za kar sta zaslužna takratni učitelj slovenščine, Stanko Kotnik, in ravnatelj šole, Leopold Suhodolčan. Že takrat sta videla, da hiter razvoj industrije in medijev prinašata slabo prihodnost knjigi, zato sta začela z gibanjem, ki je na začetku bilo tekmovanje za bralno značko, ki se je nato razširilo po vsem slovenskem prostoru in izgubilo tekmovalnost. Branje je pomembno znanje, ki ga potrebujemo v vsakdanjem življenju, gibanje za Bralno značko pa je prostočasna dejavnost, ki spodbuja k branju, ki nam pomaga razumeti svet okrog nas. Njen namen je pridobiti in seznaniti bralca s knjigo. Gibanje se je uspešno razvijalo in uspešno deluje še danes.
V magistrski nalogi smo prikazali razvoj Bralne značke od njenih začetkov naprej in prikazali, kako gibanje uspešno presega vso sodobno tehnologijo. Nato smo na podlagi dveh anket, prva je bila izvedena v šolskem letu 1993/1994, druga pa v šolskem letu 2014/2015, prikazali, kje se kažejo razlike in podobnosti ter kaj to pomeni za naprej. V nalogi smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih na koncu preverjali. Prva hipoteza pravi, da je Bralna značka je še vedno najbolj množična obšolska dejavnost in smo jo potrdili, saj je število bralcev opazno narastlo. Drugo hipotezo, ki trdi, da je branje za bralno značko najbolj intenzivno na razredni stopnji, kasneje upad bralcev, smo prav tako potrdili, saj se aritmetični sredini v osnovni množici razlikujeta v številu bralcev. Tretja hipoteza pravi, da je bilo v preteklosti več bralcev, kot jih je danes, saj so otroci zaposleni z drugimi dejavnostmi in sodobno tehnologijo. To hipotezo smo zavrnili, saj je odstotek bralcev v novejši anketi bistveno višji. Četrto hipotezo, ki pravi, da mentorji svojo nalogo opravljajo z veseljem in predanostjo, smo preverjali na podlagi kritik in predlogov, kjer se je njihov odnos do bralne značke najbolj pokazal, nato pa smo hipotezo potrdili. Zadnja hipoteza trdi, da so starši pomemben dejavnik zunanje motivacije, česar se zavedajo in otroke spodbujajo k branju. Hipotezo smo potrdili na podlagi odgovorov anketiranih o mnenjih staršev o bralni znački. Kljub temu pa bi se starši morali bolj zavedati, da so pomemben člen pri branju za bralno značko.
Ključne besede: spodbujanje branja, gibanje, Bralna značka, obšolska dejavnost, pomembnost
Objavljeno v DKUM: 25.11.2015; Ogledov: 1764; Prenosov: 301
Celotno besedilo (2,58 MB) |
