1. Avtoregulatorna vegetacija v pasu pod drevesi jablan : magistrsko deloPetra Perko, 2024, magistrsko delo Opis: Pleveli v vrstnem prosotru so jablanam konkurenčni za hranila in vodo, zato se v standardni tehnologiji pridelave rastlinstvo v pasu pod drevesi zatira z uporabo herbicidov. V zadnjem času je v porastu uporaba alternativnih metod za zatiranje plevela. Ena izmed njih je setev pokrovnih posevkov. V letih od 2021 do 2023 smo v okviru projekta »IPM works« preizkušali izvedljivost sistema avtoregulatorne vegetacije v pasu pod drevesi na kmetiji Marko. Cilj poskusa je bil ugotoviti vpliv avtoregulatorne sejane vegetacije na kakovost in količino plodov ter na vegetativni prirast jablan. V vrstnem prostoru jablan smo sejali mešanico cvetočih enoletnic, mešanico cvetočih trajnic in sojo. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da sejana avtoregulatorna vegetacija z leti učinkovito prevlada nad avtohtono plevelno podrastjo, ki je prisotna v vrstnem prostoru v nasadu jablan. Soja ima pozitiven vpliv na enoletni prirast poganjkov jablan. Avtohtona podrast in cvetoče enoletnice imajo pozitiven vpliv na prirast obesega debla jablane. Količina pridelka jabolk v obravnavanjih s sejano avtoregulatorno vegetacijo je primerljiva s količino pridelka iz obravnavanja avtohtone podrasti. Glede na rezultate poskusa je vpeljevanje avtoregulatorne vegetacije z različnimi cvetočimi mešanicami v vrstni prostor v sadovnjaku iz vidika zatiranja avtohtone podrasti učinkovito in nima negativnega vpliva na količino in kakovost pridelka.
Ključne besede: jablana, vrstni prostor, avtoregulatorna vegetacija, avtohtona podrast, pridelek
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (4,43 MB) |
2. Razvoj modela za ugotavljanje podhranjenosti pri hospitaliziranih pediatričnih pacientih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalnikiPetra Klanjšek, 2024, doktorska disertacija Opis: Izhodišča: Neprepoznana podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih lahko vodi v kronično podhranjenost, otežuje zdravljenje osnovne bolezni ter poslabša klinične izide. Z rutinskim presejanjem tveganja za podhranjenost ob hospitalizaciji se olajša pravočasno prepoznavanje podhranjenosti, z ustreznimi prehranskimi intervencijami se preprečijo trajne posledice podhranjenosti, zmanjšajo se stroški zdravljenja in skrajša se hospitalizacija otrok in mladostnikov. Priporoča se uporaba presejalnega orodja, razvitega v kliničnem okolju za točno določeno populacijo hospitaliziranih otrok in mladostnikov ter kliniko. Namen doktorske disertacije je bil razviti model za ugotavljanje tveganja podhranjenosti pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalniki.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega eksplorativnega načrta mešanih metod na populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov, starih od 1 meseca do 18 let. V kvalitativnem delu smo podatke zbrali s pregledom, analizo in sintezo literature ter jih analizirali z induktivnim generiranjem kategorij spremenljivk, ki so bile vključene v obrazec z vprašanji. V kvantitativnem delu smo podatke zbrali z obrazcem z vprašanji, zdravnikovo poglobljeno oceno prehranskega tveganja, klasifikacijo prehranskega stanja Svetovne zdravstvene organizacije, antropometričnimi meritvami in anketiranjem staršev otrok oz. mladostnikov. Podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike ter inteligentnimi metodami podatkovnega rudarjenja.
Rezultati: Od 180 otrok in mladostnikov jih je v učni skupini sodelovalo 142 in v testni 38. Od 277 zbranih spremenljivk, vključenih v zbiranje podatkov, smo v razvoj modelov vključili 30 statistično značilnih, kot so: izguba telesne mase, izguba mišične ali maščobne mase, prehranski vnos, gastrointestinalni simptomi. Razvili smo 3 statistične modele in 10 modelov podatkovnega rudarjenja. Najboljše rezultate testiranja ima model GP (AUC = 1, 95 % IZ 1, 1), med statističnimi pa model Logistična regresija (AUC = 0,977, 95 % IZ 0,922, 1). Ujemanje modela GP s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je popolno (κ = 1, 95 % IZ 1, 1). Ujemanje modela Logistična regresija s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je prav tako skoraj popolno (κ = 0, 837, 95 % IZ 0,659, 1,014) s Se 93,3 %, Sp 91,3 %, PPV 95,5 % in NPV 87,5 %. Ujemanje s SZO klasifikacijo prehranskega stanja je pri obeh modelih precejšnje (κ = med 0,73 in 0,78). Nobeden od razvitih modelov se ne razlikuje statistično značilno od poglobljene ocene prehranskega tveganja in SZO klasifikacije prehranskega stanja. Model, razvit z inteligentnimi metodami, je v primerjavi s statističnim modelom uspešnejše ugotavljal podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih, prav tako v primerjavi s SZO klasifikacijo prehranskega stanja.
Razprava in zaključek: Vseh 13 razvitih modelov presejanja je dokazano veljavnih z visoko napovedno vrednostjo ugotavljanja tveganja za podhranjenost. Priporočamo testiranje modelov na večji populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov v ostalih pediatričnih zdravstvenih institucijah v Sloveniji. S tem bi modele modificirali, dopolnjevali in prilagodili kliniki, v kateri bi jih uporabljali z namenom zagotavljanja kakovosti celostne zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov. Uvajanje rutinskega prehranskega presejanja z razvitimi modeli predstavlja temelj sistematične obravnave klinične poti prehranskega presejanja.
Ključne besede: tveganje za podhranjenost, nedohranjenost, prehransko presejalno orodje, otrok, prehransko stanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (8,53 MB) |
3. Stili vodenja in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvenem zavodu in gospodarski družbiPetra Škrjanc, 2024, magistrsko delo Opis: V današnjem času je v zdravstvenih zavodih in gospodarskih družbah še vedno veliko nerešenih problemov, ki so povezani s človeškimi viri. Na kakovost dela vplivajo vse sposobnosti posameznika, ki implementira v svoje delo energijo, zanesljivost, pripadnost ter tudi nadarjenost, ustvarjalnost in domišljijo. Pomembna je motiviranost zaposlenih, da znajo svoje znanje deliti, timski duh in ciljna usmerjenost. Problemi se kažejo z nizko uspešnostjo zaposlenih, fluktuacijo ter njihovim nezadovoljstvom. Omenjeno in nastala situacija lahko vplivajo na organizacijsko kulturo, za katero je pomemben tudi stil vodenja.
V teoretičnem delu magistrske naloge z deskriptivno metodo opredeljujemo pojem stila vodenja, organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Opredelimo oblike stilov vodenja, organizacijsko kulturo in prikažemo, kako stil vodenja in organizacijska kultura vplivata na zadovoljstvo in uspešnost zaposlenih.
V empiričnem delu z uporabo anonimnih vprašalnikov ugotavljamo:
• kateri stil vodenja uporabljajo v zdravstvenem zavodu in katerega v gospodarski družbi;
• opredelimo ključno vedenje in lastnosti vodenja ter učinkovitosti, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika;
• katero obliko organizacijske kulture uporabljajo v zdravstvenem zavodu in v gospodarski družbi in njun vpliv na zaposlene.
Analizo in rezultate predstavljamo v grafih in tabelah s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati kažejo, da izmed treh izpostavljenih stilov vodenja, demokratičnega, avtoritarnega in laissez-faire stila vodenja, demokratični stil vodenja povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni se ob tovrstnem stilu vodenja počutijo cenjeni in vključeni v proces odločanja, kar vodi do večje motivacije zaposlenih in uspešnosti pri delu. Z merjenjem organizacijske kulture so rezultati pokazali, da nima neposrednega statističnega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Raziskava je pokazala, da so pomembnejši dejavniki odnosi med zaposlenimi, komunikacija in podpora vodij. Zadovoljstvo zaposlenih je v gospodarski družbi in zdravstvenem zavodu ključni dejavnik uspešnosti obeh organizacij. Zadovoljni zaposleni izkazujejo večjo motiviranost, zavzetost in uspešnost pri svojem delu. Pomembno je, da vodje in organizacije vlagajo v zaposlene in jih nadalje motivirajo in nagrajujejo.
Ključne besede: stili vodenja, uspešnost zaposlenih, organizacijska kultura, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,46 MB) |
4. Uporaba adrenalina pri srčnem zastojuSaša Kuzma, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Srčni zastoj predstavlja velik problem v zdravstvu, saj se njegova pojavnost neznatno viša; za njim umre veliko ljudi. Ključno pri srčnem zastoju je njegova prepoznava in znanje zdravstvenih delavcev, saj sta hitra defibrilacija in zunanja masaža srca ključni aktivnosti za povrnitev spontanega krvnega obtoka (ROSC). Namen diplomskega dela je bil raziskati učinke adrenalina pri srčnem zastoju.
Metode: Pregled literature na temo učinkov adrenalina pri pacientih s srčnim zastojem smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, PubMed in Cochrain library. Vso zbrano literaturo smo iskali in prikazali s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od 400 najdenih člankov smo jih 8 vključili v končno analizo. Uspeli smo ugotoviti pozitivne in negativne učinke adrenalina. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da adrenalin v manjših odmerkih in odmerkih z daljšim časovnim oknom vpliva na hitrejšo povrnitev spontanega krvnega obtoka in ugoden nevrološki izid.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob hitri aplikaciji in v ustreznih dozah ter pravem času dajanja pozitivno vpliva na povratek spontanega srčnega ritma in ugodne nevrološke izide. Kljub pregledani literaturi, se še vedno poraja vprašanje, če je adrenalin učinkovit in ali bi ga bilo potrebno zamenjati s katerim drugim vazopresorjem.
Ključne besede: adrenalin, srčni zastoj, preživetje, znotrajbolnišnično okolje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. |
6. Pomen gibanja pri uravnavanju krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijoAljoša Šipoš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Arterijska hipertenzija predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki se pojavlja tudi med mladostniki. Raziskave kažejo, da je fizična neaktivnost in sedeč način življenja med mladostniki v porastu, kar povečuje tveganje za razvoj arterijske hipertenzije v tej populaciji. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv gibanja na uravnavanje krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijo.
Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in metoda analize, kompilacije in sinteze. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Web of Science in Cochrane Library ter iskalniku Google Scholar, s pomočjo iskalne strategije, ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 člankov. Gibanje predstavlja pomembno metodo pri uravnavanju krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijo. Predstavlja tudi uspešen ukrep pri uravnavanju telesne mase, ki neposredno vpliva na zdravje ter vrednost krvnega tlaka mladostnikov.
Razprava in zaključek: Zaradi nenehnega naraščanja števila mladostnikov s hipertenzijo je ključno, da je splošna populacija poučena o arterijski hipertenziji, dejavnikih tveganja ter nefarmakološkimi metodami zdravljenja, kot je gibanje.
Ključne besede: povišan krvni tlak, adolescenti, fizična aktivnost
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 22
Celotno besedilo (771,55 KB) |
7. Načini poučevanja pacientov o pravilnem rokovanju z odpadnimi zdraviliPetra Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravila kljub svoji pomembnosti predstavljajo globalne izzive pri odstranjevanju. Nastajajoč okolijski problem je prisotnost farmacevtskih izdelkov v okolju, ki je povezana s povečano proizvodnjo in porabo zdravil. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako bi lahko zdravstveni delavci prispevali k poučevanju pacientov o rokovanju z odpadnimi zdravili.
Metode: Naredili smo pregled, analizo, sintezo strokovne in znanstvene literature. Pri tem smo uporabili podatkovne baze CINAHL Ultimate, ScienceDirect in PubMed. Z diagramom PRISMA smo predstavili pregled literature. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli, jih razvrstili v hierarhijo dokazov in naredili vsebinsko analizo.
Rezultati: Identificirali smo 1398 raziskav. V končno analizo smo vključili 7 člankov. Raziskave so pokazale, da v veliki večini držav manjka izobraževanje pacientov o načinih rokovanja z odpadnimi zdravili. Ugotovili smo, da bi pacienti v veliki večini postopali pravilno, če bi jim bile podane informacije o pravilnem rokovanju.
Razprava in zaključek: Raziskave nakazujejo, da kljub jasnim smernicam, kako ravnati z odpadnimi zdravili, prihaja do velikih odstopanj po večini držav. Premajhen je poudarek na izobraževanje pacientov o poučevanju negativnih posledic narobe oddanih ali zavrženih odpadnih zdravil. Zato v večini raziskav prihajajo do skupnega mnenja, da bi bilo treba smernice poenotiti. Pri tem bi velik delež o izobraževanju prevzeli zdravstveni delavci, ki bi pacientom razložili možnosti pravilnega odlaganja neuporabljenih ali pretečenih odpadnih zdravil.
Ključne besede: poučevanje, pravilno rokovanje, odpadna zdravila
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 14
Celotno besedilo (828,40 KB) |
8. Osebna istovetnost in miselni eksperimenti : magistrsko deloPetra Očko, 2024, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo se ukvarjali s proučevanjem osebne istovetnosti skozi prizmo miselnih eksperimentov. Raziskali smo različne kriterije osebne identitete, vključno s telesnim, z možganskim, s fizičnim in psihološkim kriterijem, ter kritično ovrednotili njihove prednosti in slabosti. Poseben poudarek smo namenili Parfitovim miselnim eksperimentom, ki so bistveno vplivali na sodobno razumevanje osebne identitete. Ugotovili smo, da noben izmed obstoječih kriterijev ne nudi popolnoma zadovoljivega odgovora na vprašanje, kaj ohranja osebno identiteto skozi čas. Da bi premostili te pomanjkljivosti, smo predstavili koncept dinamičnega integrativnega jedra, ki združuje elemente različnih kriterijev in poskuša zagotoviti bolj celovito razumevanje osebne identitete. Ta koncept omogoča bolj natančno zajemanje kompleksnosti osebne identitete skozi čas, saj povezuje različne vidike, ki so ključni za njeno ohranjanje. Naše teoretično raziskovanje tako prispeva k boljšemu razumevanju osebne identitete v filozofskem kontekstu in poskuša ponuditi inovativno rešitev za nekatere izmed glavnih izzivov na tem področju.
Ključne besede: osebna istovetnost, miselni eksperiment, hibridni kriterij, eksperimentalna filozofija
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1022,12 KB) |
9. How to control fluorescent labeling of metal oxide nanoparticles for artefact-free live cell microscopyBoštjan Kokot, Hana Kokot, Polona Umek, Katarina Petra Van Midden, Stane Pajk, Maja Zorc, Christian Eggeling, Tilen Koklič, Iztok Urbančič, Janez Štrancar, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Nanotechnologies hold great promise for various applications. To predict and guarantee the safety of novel nanomaterials, it is essential to understand their mechanism of action in an organism, causally connecting adverse outcomes with early molecular events. This is best investigated using noninvasive advanced optical methods, such as high-resolution live-cell fluorescence microscopy, which require stable labeling of nanoparticles with fluorescent dyes. However, as shown here, when the labeling is performed inadequately, unbound fluorescent dyes and inadvertently altered chemical and physical properties of the nanoparticles can result in experimental artefacts and erroneous conclusions. To prevent such unintentional errors, we introduce a tested minimal combination of experimental methods to enable artefact-free fluorescent labeling of metal-oxide nanoparticles—the largest subpopulation of nanoparticles by industrial production and applications—and demonstrate its application in the case of TiO2 nanotubes. We (1) characterize potential changes of the nanoparticles’ surface charge and morphology that might occur during labeling by using zeta potential measurements and transmission electron microscopy, respectively, and (2) assess stable binding of the fluorescent dye to the nanoparticles with either fluorescence intensity measurements or fluorescence correlation spectroscopy, which ensures correct nanoparticle localization. Together, these steps warrant the reliability and reproducibility of advanced optical tracking, which is necessary to explore nanomaterials’ mechanism of action and will foster widespread and safe use of new nanomaterials.
Ključne besede: dye leakage, labeling characterization, artefacts, labeling-induced changes, reliable nanomaterial labeling
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Mango peels as an industrial by-product: a sustainable source of compounds with antioxidant, enzymatic, and antimicrobial activityNika Kučuk, Mateja Primožič, Petra Kotnik, Željko Knez, Maja Leitgeb, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Plant waste materials are important sources of bioactive compounds with remarkable health-promoting benefits. In particular, industrial by-products such as mango peels are sustainable sources of bioactive substances, with antioxidant, enzymatic, and antimicrobial activity. Appropriate processing is essential to obtain highly bioactive compounds for further use in generating value-added products for the food industry. The objective of the study was to investigate and compare the biological activity of compounds from fresh and dried mango peels obtained by different conventional methods and unconventional extraction methods using supercritical fluids (SFE). The highest total phenolic content (25.0 mg GAE/g DW) and the total content of eight phenolic compounds (829.92 µg/g DW) determined by LC-MS/MS were detected in dried mango peel extract obtained by the Soxhlet process (SE). SFE gave the highest content of proanthocyanidins (0.4 mg PAC/g DW). The ethanolic ultrasonic process (UAE) provided the highest antioxidant activity of the product (82.4%) using DPPH radical scavenging activity and total protein content (2.95 mg protein/g DW). Overall, the dried mango peels were richer in bioactive compounds (caffeic acid, chlorogenic acid, gallic acid, catechin, and hesperidin/neohesperidin), indicating successful preservation during air drying. Furthermore, outstanding polyphenol oxidase, superoxide dismutase (SOD), and lipase activities were detected in mango peel extracts. This is the first study in which remarkable antibacterial activities against the growth of Gram-negative bacteria (Escherichia coli and Pseudomonas aeruginosa) and Gram-positive bacteria (Bacillus cereus and Staphylococcus aureus) were evaluated by determining the microbial growth inhibition rate after 12 and 24 h incubation periods for mango peel extracts obtained by different methods. Ethanolic SE and UAE extracts from dried mango peels resulted in the lowest minimum inhibitory concentrations (MIC90) for all bacterial species tested. Mango peels are remarkable waste products that could contribute to the sustainable development of exceptional products with high-added value for various applications, especially as dietary supplements.
Ključne besede: mangifera indica, peels, bioactive substances, LC-MS/MS, proteins, enzymes, antibacterial activity
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 8
Celotno besedilo (6,49 MB) |
