| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MANDALA, VIR BOLJŠEGA POČUTJA IN KREATIVNEGA DELA PRI POUKU RAZREDNE STOPNJE
Petra Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Hiter in velikokrat tudi (pre)obremenjen način življenja je ponavadi kriv za stres in njegove posledice, kot so: nemir, nespečnost, splošno nezadovoljstvo, razdražljivost, naveličanost, brezvoljnost, nezbranost, razne telesne in duševne bolezni itd. Da se lažje spoprijemamo s takšnim načinom življenja ter da preprečimo, omilimo ali se ozdravimo zgoraj naštetih posledic stresa, mnogi ljudje posegajo po sprostitvi za telo in duha. Moja diplomska naloga je tako povezana s sproščanjem, in to osnovnošolskih otrok s tehniko, med katero ustvarjajo mandale. V teoretičnem delu sem predstavila nekatere danes najbolj znane tehnike sproščanja in osnovne pojme, ki so povezani z mandalo. Omejila sem se na raziskovanje pomena mandale v obredih, religijah, meditaciji, vesolju in njenem vplivu na človeka. V tem delu so opisani še nekateri napotki in predlogi, ko se odločimo za uporabljanje te tehnike sproščanja pri pouku na razredni stopnji. V empiričnem delu sem predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla. Zanimalo me je, kako pogosto slovenski učitelji razrednega pouka vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, kakšne tehnike uporabljajo in s kakšnim namenom jih uporabljajo. Ugotoviti sem tudi želela, če poznajo tehniko sproščanja, med katero se ustvarjajo mandale. Moj namen je bil tudi ugotoviti, kako se učenci razredne stopnje počutijo ob ustvarjanju mandal, in hotela sem jih spoznati še z enim načinom sprostitve. V raziskavo je bilo vključenih 41 učiteljev razrednega pouka ter 11 učencev 5. razreda. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika za razredne učitelje in ustne ankete za učence. Raziskava je pokazala, da vsi anketirani učitelji vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, najpogosteje vsaj enkrat na teden. Pri tem so zelo dinamični, saj uporabljajo veliko različnih sprostitvenih tehnik. Izkazalo se je, da več kot polovica anketiranih učiteljev ( 25 ) pozna sproščanje s pomočjo mandal, vendar je od teh vsi še niso uporabili pri svojem pouku. Učencem, ki so sodelovali v raziskavi, so se zdele mandale zanimive, ob njihovem izdelovanju pa so se počutili umirjeno, sproščeno. V razredu je vladalo prijetno razpoloženje.
Ključne besede: Ključne besede: stres, sprostitev, osnovnošolski otroci, mandala, tehnika sproščanja, ustvarjanje mandal;
Objavljeno: 09.11.2010; Ogledov: 2313; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Zadovoljstvo odjemalcev s taxi storitvami Maxi Taxi Speady : diplomsko delo
Petra Krajnc, 2004, diplomsko delo

Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1341; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (441,91 KB)

4.
Humor v pridigah Janeza Svetokriškega
Petra Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Avtorica predstavi v diplomskem delu osebnost in pridigarsko dejavnost Janeza Svetokriškega, najimenitnejšega slovenskega baročnega pridigarja, podrobneje pa preuči humor v njegovih pridigah. Kapucinski pridigar iz Svetega Križa je Slovencem v letih 1691–1707 zapustil pet obsežnih knjig pridižnih vzorcev z latinskim naslovom Sacrum promptuarium. V svoje pridige je zavestno vnašal pripovedne elemente in humor, s tem pa je presegel meje zgolj cerkvenega govorništva in naredil pomemben slovstveni napredek v slovenski literarni zgodovini. V nalogi so podani dejavniki, ki so vzrok za to, da je Janez Svetokriški pod okriljem tako neobičajnega mesta in vsebine tolikokrat zavzel humorno držo. V nadaljevanju so predstavljene tipične človeške značajske lastnosti kot vir humorja (iz 36 zgodb oz. primerov humornega pripovedovanja), podobnosti človeka z živalskimi lastnostmi kot vir smeha (11 zgodb) in smešne lastnosti oseb različnih poklicev oz. poklicna komika (osem različnih poklicev). Svetokriški je humor pogosto uporabljal kot sredstvo svojega sporočanja in je ena izmed glavnih značilnosti njegovih pridig. Humor mu je predstavljal orodje, s katerim se je lahko najbolj približal svojim poslušalcem vseh stanov. Pridigarjeva gorečnost in živahen temperament, prepleten s humorjem, sta najbolj prišla do izraza v pripovednih eksemplih. V njegovih pridižnih besedilih je teorija humorja povezana predvsem z značajsko komiko – opozarjal je zlasti na posamezne človeške značajske napake in slabosti. Svetokriški največkrat zavzame ironično držo, ponekod prehaja tudi v območje satire. Vendar pridigarjeva kritika ni ostra, cinična ali žaljiva, ampak blaga in odpuščajoča.
Ključne besede: Janez Svetokriški, pridigar, pridiga, Sacrum promptuarium, humor, baročna književnost
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 1931; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (934,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici