1. Mentalni zemljevidi Dravskega poljaEva Konečnik Kotnik, Petra Jesenek Bračko, Danijel Ivajnšič, Igor Žiberna, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V poglavju Mentalni zemljevidi Dravskega polja je prikazana raznolikost zaznav in pojmovanj o Dravskem polju na vzorcu učencev in dijakov zaključnih razredov osnovne šole ter gimnazije. Poglavje se osredotoča tudi na nekatere vidike strukturne analize prepoznanih vsebin ter na načine pristopanja k ustvarjanju mentalnih zemljevidov. Potrjena je bila različnost pristopanja k izražanju znanja na mentalnih zemljevidih glede na spol in starost, ne pa tudi glede na lokacijo šole. Tematska analiza vpisov je pokazala, da obstaja določen razkorak med t. i. šolskim znanjem, tudi med znanjem različnih predmetov, ter vsakdanom, kar bi lahko interpretirali tudi kot razkorak med pojmovnim in zaznavnim ali med teorijo in prakso. Temeljna veščina, ki jo želimo razvijati s poukom geografije, to je geografsko mišljenje (vzročna-posledičnost, celostne interpretacije pokrajine, trajnostni vidiki vsebin) je bila izražena v zelo nizkem deležu. Priložnost regionalno-geografskega izobraževanja se kaže v poglabljanju pokrajinskih interpretacij, kar je povezano s kartografsko in jezikovno-izrazno pismenostjo.
Ključne besede: Dravsko polje, mentalni zemljevidi, zaznave, pojmovanja, pokrajinska interpretacija
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pogostost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije v SlovenijiPetra Jesenek Bračko, Karmen Kolnik, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: V članku je predstavljen kratek pregled vključevanja in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih. Izhodišča in nameni analiziranih raziskav niso bili enotni, zato smo v prispevku predstavili izbrane pomembnejše rezultate, ki procesno kažejo stanje uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije. Predstavljeni so tudi pomembnejši projekti, ki so od leta 1994 dalje vplivali na uvajanje tehnologije v sam vzgojno-izobraževalni proces ter digitalno opismenjevali tako učitelje kot učence. Osrednji del članka je namenjen predstavitvi rezultatov v letu 2010 izvedene raziskave o opremljenosti geografskih učilnic in rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije. V raziskavi so analizirana mnenja učiteljev geografije o pogostosti uporabe le-te pri pripravi in izvedbi pouka geografije. Anketirani so razmišljali o vzrokih in lastni usposobljenosti za njeno uporabo ter vrstah usposabljanj, ki so jih bili deležni.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, geografija, učitelji, opremljenost, uporaba
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1710; Prenosov: 148
Celotno besedilo (148,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Idejni model uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografijePetra Jesenek Bračko, 2011, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge z naslovom Idejni model uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije je bil pripraviti model uporabe IKT pri pouku geografije, ki temelji na izobraževalnih ciljih sodobnega pouka geografije, prenovljenih učnih načrtih za geografijo in na izobraževalnih smernicah v 21. stoletju.
Izhodišče je predstavljala empirična raziskava, izvedena med 95 osnovno- in srednješolskimi učitelji geografije v Sloveniji, ki je potrdila hipotezo naloge. Ta je predvidevala, da v Sloveniji učitelji geografije pri svojem delu in vzgojno-izobraževalnem procesu sicer uporabljajo sodobno informacijsko tehnologijo, vendar jih več kot tretjina meni, da so o možnostih njene aplikacije za poučevanje in učenje geografije premalo seznanjeni in vodeni in bi bil zato idejni model uporabe IKT pri pouku geografije dobrodošel in uporaben. Model uporabe IKT pri pouku geografije je nov raziskovalni prispevek na področju didaktike geografije. Učiteljem je pomemben predvsem zaradi predstavljenih načinov vključevanja sodobne tehnologije v pouk geografije in potrebne prilagoditve metod in oblik poučevanja.
Ključne besede: Učitelj, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), informacijska tehnologija (IT), model, pouk geografije, elektronska gradiva
Objavljeno v DKUM: 15.03.2012; Ogledov: 3744; Prenosov: 536
Celotno besedilo (4,26 MB) |
