| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA NANO-KOMPOZITNIH FILTROV Z UPORABO MALOKOTNEGA IN ŠIROKOKOTNEGA RENTGENSKEGA SIPANJA (SWAXS)
Petra Gašparič, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge »Analiza nano-kompozitnih filtrov z uporabo malokotnega in širokokotnega rentgenskega sipanja (SWAXS)« je izdelati nano-kompozit in z uporabo malokotne rentgenske analizne metode (SAXS) analizirati strukturo ter določiti vpliv različnih pogojev na razplastitev plastenih silikatov. Pripravili smo disperzije nanodelcev montmorilonita z različnimi površinsko aktivnimi sredstvi v različnih koncentracijah. Iz disperzij smo s postopkom fotopolimerizacije izdelali polimerizirane N-isopropilakrilamidne (PNIPAAM) hidrogele z vključenimi plastenimi silikati. Analizirali smo morfološke značilnosti hidrogelov z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Z rentgensko strukturno analizo smo določili stopnjo razplastitve plastenih silikatov v disperziji, v disperziji z dodatkom monomera ter v hidrogelu. Na podlagi SEM posnetkov hidrogelov smo ugotovili, da je pri vseh prisotna porna struktura v obliki satovja. Na podlagi rentgenskih sipalnih krivulj smo izračunali dimenzije galerij v plastenih silikatih in ugotovili, da se te povečajo že ob dodatku monomera pred polimerizacijo, kar pomeni, da imamo vrinjeno strukturo oz. interkalacijo. Po polimerizaciji so razdalje med plastmi še večje oz. na sipalni krivulji ni izrazitega maksimuma, ki bi kazal na prisotnost ponavljajočih se strukturnih enot. Izdelali smo nano-kompozit z delaminirano oz. razplasteno strukturo.
Ključne besede: plasteni silikati, površinsko aktivna sredstva, nano-kompoziti, malokotno rentgensko sipanje (SAXS)
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 1371; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

2.
Študij postopka elektropredenja karboksimetilceluloznih vlaken z nano-hidroksiapatitom
Petra Gašparič, 2013, magistrsko delo

Opis: V razvitem svetu je tkivni inženiring vedno bolj pomembno področje, saj se zaradi boljšanja življenjskega standarda in razvoja v zdravstvu prebivalstvo stara. Za izdelavo kostnih implantatov materiali potrebujejo posebne lastnosti, ki jih je mogoče doseči le s kreiranjem novih materialov z uporabo različnih tehnologij. Ena izmed možnosti je uporaba nanotehnologije, s katero lahko izdelamo nanokompozitna vlakna. Ena od možnih uporab so biorazgradljivi polimeri, kot je karboksimetil celuloza, in delci hidroksiapatita, ki spada med kalcijeve fosfate in je najboljši sintetiziran približek naravnim trdim tkivom v človeškem telesu. V nalogi smo se osredotočili na študij elektropredenja karboksimetilceluloznih nanovlaken z vključenimi delci nano-hidroksiapatita za uporabo na področju tkivnega inženiringa. Sintetizirali smo nanodelce hidroksiapatita po obarjalni metodi in jih okarakterizirali. S postopkom elektropredenja smo izdelali karboksimetilcelulozna nanovlakna. Pri tem smo optimizirali postopek elektropredenja s stališča uporabljene predilne raztopine, parametrov predenja in okoljskih parametrov na podlagi analize z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Ugotovili smo, da je najprimernejša predilna raztopina iz kombinacije raztopine natrijeve soli karboksimetil celuloze (NaCMC) s koncentracijo 7 ut. % in raztopine poli(etilen oksida) (PEO) s koncentracijo 5 ut. % v razmerju R (NaCMC : PEO) = 50 : 50. Optimalni parametri elektropredenja so električna napetost 65 kV in razdalja med elektrodama 150 mm. Relativna zračna vlažnost v prostoru ne sme presegati 50 %. V optimalno raztopino smo dodali različne koncentracije delcev nano-hidroksiapatita (nHAp) in izpredli nanokompozitna vlakna pri optimalnih pogojih elektropredenja. Na podlagi SEM analize delcev in analize z dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS) smo pokazali, da imajo delci široko porazdelitev velikosti. Prisotni so nanodelci ter številni aglomerati delcev velikosti nekaj μm. Izvedli smo termogravimetrično analizo (TGA) nanokompozitnih vlaken in ugotovili, da odstotek anorganskega ostanka po segrevanju narašča proporcionalno z večanjem koncentracije dodanih delcev nano-hidroksiapatita, s čimer smo potrdili prisotnost delcev v vlaknih. Pripravili smo elektropredena karboksimetilcelulozna nanokompozitna vlakna z vključenimi delci nano-hidroksiapatita.
Ključne besede: elektropredenje, nanovlakna, hidroksiapatit, karboksimetil celuloza, tkivni inženiring
Objavljeno: 03.09.2013; Ogledov: 1481; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (9,48 MB)

3.
Naravno obnovljiva rastlinska tekstilna vlakna
Petra Gašparič, Zala Urisk, Andreja Križanec, Marko Munda, Silvo Hribernik, Manja Kurečič, Tatjana Kreže, Majda Sfiligoj-Smole, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Zaradi čedalje globlje ekološke ozaveščenosti in okoljevarstvenih zahtev obravnavamo v sodobnem času izdelavo, uporabo in odstranjevanje materialov veliko bolj kritično. Naravna celulozna vlakna so v tem pogledu izkazala svojo kakovost in popolnoma izpolnila vse ekološke kriterije. Naravna celulozna vlakna uporabljamo za tekstilne in tekstilnotehnične namene. To so vlakna iz ličja stebel, ki tvorijo vlaknate snopiče v notranjem ličju stebel dvokaličnic, in listna vlakna, ki tečejo po dolžini listov enokaličnic, ter semenska vlakna in vlakna iz plodov. Lan, konopljo, juto, ramijo, sisal ter kokos uporabljamo predvsem za tehnične namene. V zadnjem času pa izjemno narašča zanimanje za obnovljive surovinske vire tudi na področju vlaken. V ospredju so vlakna rastlinskega izvora. Pri iskanju novih surovinskih virov se proučujejo številne rastline, ki ne spadajo med tradicionalne vire vlaken, da bi iz njihovih stebel ali listov izolirali vlakna uporabnih lastnosti. Pri izolaciji vlaken pridobimo tehnična vlakna, kar pomeni, da so celulozna vlakna večcelične strukture, pri katerih so posamezne celice vezane v snopiče. Poleg konvencionalnih načinov izolacije vlaken se uporabljajo tudi številni sodobni postopki, kot so biotehnološki z uporabo encimov, itd. Način, kako vlakna izoliramo, vpliva na površinsko morfologijo vlaken. V prispevku so predstavljena nekatera vlakna, ki jih pridobivamo iz kmetijskih odpadkov, kot so slama žitaric, listi ananasa, sladkorni trs, hmeljeva stebla, kinoa, vlakna iz različnih trav itd.
Ključne besede: tekstilna vlakna, celulozna vlakna, lignocelulozna vlakna, rastlinska vlakna, naravno obnovljiva vlakna, netradicionalna vlakna
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 990; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (601,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Polyurethanes for medical use
Tanja Pivec, Majda Sfiligoj-Smole, Petra Gašparič, Karin Stana-Kleinschek, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Polyurethanes are synthetic copolymers containing urethane linkages in their complex chemical structure. They consist of three monomers: a diisocyanate, a polyol and a chain extender, which enables the synthesis of an endless number of polyurethanes with different physicochemical and mechanical properties. The physicochemical properties of various polyurethanes are largely dependent on the conformation of polyols, which may contain two or more different polyols, stabilisers, catalysts, liquids or solid additives and, in the case of foams, foaming agents. Depending on the structure of the polyols, i.e. the length of the chain, structure of the units (aliphatic or aromatic), ester or ether groups, or functionalisation by hydroxyl groups, polyurethanes may be flexible or rigid, and therefore suitable for various applications. In addition to the physical and chemical structure of polyurethanes, this review paper specifically addresses their use in medicine, particularly in wound dressings, tissue engineering scaffolds and drug delivery with nanoparticles and nanocapsules, and provides guidelines for the development of new biodegradable polyurethane materials.
Ključne besede: segmented polyurethanes, chemical structure, reactants, medical applications
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 373; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (383,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici