SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
KOMBINATORIKA Z RAČUNALNIŠKIM PROGRAMOM MATHEMATICA
Dalija Jesenek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo v grobem razdelimo na dva dela. Prvi del, ki obsega drugo in tretje poglavje, je namenjen spoznavanju programskega paketa Mathematica. V drugem poglavju opišemo zgradbo dokumenta (t.i. notebook) in palet, ki so namenjene lažjemu delu s programom. V nadaljevanju sledijo uporaba paketov, pravila sintakse in uvažanje ter izvažanje dokumentov. V tretjem poglavju obravnavamo računanje z osnovnimi matematičnimi operacijami in funkcijami vgrajenimi v paket. Predstavimo tudi temeljno računanje z izrazi, funkcijami, enačbami, matrikami, diferencialnim in integralnim računom. Zraven podamo ukaze in njihove razlage s konkretnimi primeri. V drugem delu (v četrtem in petem poglavju) podrobneje opišemo delo s paketom Combinatorica na področju kombinatorike in teorije grafov. V četrtem poglavju za lažjo obravnavo najprej predstavimo osnove kombinatorike ter ukaze povezane s kombinatoriko. V petem poglavju opišemo osnovne pojme teorije grafov in risanje grafov, katerih imena so že vgrajena v programu Mathematica. Nazadnje spoznamo risanje poljubnega grafa in ukaze za določanje Eulerjevega in Hamiltonovega grafa.
Ključne besede: program Mathematica, kombinatorika, grafi, diplomsko delo
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2226; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
METODA ZA PREŠTEVANJE POTI MED VRHOVI IN DOLINAMI BENZENOIDNEGA GRAFA
Ines Goger, 2009, diplomsko delo

Opis: Glavno področje diplomskega dela je metoda za preštevanje poti med vrhovi in dolinami benzenoidnega grafa. Predstavljena je uporaba teorije grafov v kemiji in povezava med kemijo in matematiko. V uvodnih poglavjih diplomskega dela so zato predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov in kemijski pojmi, ki so potrebni za razumevanje nadaljne snovi. V nadaljevanju so podane osnovne lastnosti in definicije benzenoidnih grafov. Priložena je programska koda metoda za preštevanje poti med vrhovi in dolinami v benzenoidnem grafu. Na koncu so za lažje razumevanje podani različni primeri z rešitvami.
Ključne besede: graf, vrh, dolina, benzenoidni sistem, benzenoidni graf, Kekulejeve strukture, 1-faktor
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1912; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

3.
DIGRAFI V ELEKTROTEHNIKI
Mateja Strmšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena matematična analiza električnih omrežij s pomočjo digrafov. V uvodnih poglavjih je definiranih nekaj osnovnih pojmov teorije grafov, povezava med digrafi in sistemom algebrskih linearnih enačb ter Kirchhoffova zakona. Vse to potrebujemo za razumevanje nadaljnjih pojmov. V nadaljevanju je zapisana analiza električnih vezij s pomočjo ciklov, ki formulira reševanje sistema algebrskih linearnih enačb. V četrtem poglavju je obrazložena poenostavljena Coatesova formula, ki jo uporabljamo pri reševanju linearnih električnih omrežij. V naslednjem poglavju je opisana metoda S.J. Masona, ki jo uporabimo za reševanje linearnih enačb povezanih z grafi pretoka signalov.
Ključne besede: Coatesova formula, transformacija Masonovega digrafa, digraf pretoka signalov.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1335; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (734,31 KB)

4.
CLAROVE STRUKTURE IN 6-ROTACIJSKO DREVO BENZENOIDNEGA GRAFA
Jasna Zamuda, 2011, diplomsko delo

Opis: Glavno področje diplomskega dela je določitev grafov z enakim številom Clarovih struktur in Clarovih pokritij brez alternirajočih šestkotnikov benzenoidnih sistemov. Tema diplomskega dela se navezuje na področje teorije grafov. Zato so v prvem poglavju predstavljeni določeni osnovni pojmi teorije grafov. V nadaljevanju so obravnavani benzenoidni sistemi in grafi, Kekuléjeve strukture in 1-faktorji. Osrednje poglavje je tretje poglavje, v katerem so podane definicije in izreki o Clarovih strukturah, o 6-rotacijskem drevesu benzenoidnega grafa, o Clarovih pokritjih ter o resonantnih vzorcih. Kot osrednji rezultat je podan zadostni pogoj za enakost števila Clarovih struktur in Clarovih pokritij brez alternirajočih šestkotnikov benzenoidnega grafa.
Ključne besede: 1-faktor, Clarova struktura, 6-rotacijsko drevo benzenoidnega grafa, Clarovo pokritje, Clarov polinom.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1553; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (643,99 KB)

5.
RAVNINSKOST GRAFOV
Kristjan Fotivec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo merjenja ravninskosti grafov. Graf G je ravninski, če ga lahko narišemo v ravnini tako, da noben par povezav nima skupnega vozlišča, razen v vozlišču, ki je njuno skupno krajišče. Obravnavamo načine za določanje ravninskosti s pomočjo metode iskanja podgrafa, ki je subdivizija od K5 ali K3,3, določanja prekrižnega števila, debeline grafov in delitvenega števila pri določenih grafov. Grafa K5 in K3,3 nista ravninska grafa, torej če G vsebuje podgraf, ki je subdivizija od K5 ali K3,3, potem G ni ravninski. Debelina grafa G, t(G), je minimalno število ravninskih grafov iz katerih lahko sestavimo graf G. Torej t(G)=k pomeni, da je enak G=H1UH2U,...,Hk, kjer je Hi ravninski za vsaki i in graf G ne moremo razstaviti v k-1 ravninskih grafov. Na koncu diplomske naloge še predstavimo Heawood-ov problem dežel. Heawood je dokazal, da je vsak zemljevid 2-dežel lahko pobarvan z 12 barvami in obstaja zemljevid 2-dežel, ki potrebuje 12 barv.
Ključne besede: ravninskost grafov, subdivizija grafa, prekrižno število, debelina grafa, delitveno število, Heawood-ov problem dežel
Objavljeno: 10.10.2011; Ogledov: 1154; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Posplošeni latinski kvadrati
Boštjan Pogač, 2009, diplomsko delo

Opis: Posplošeni latinski kvadrat reda n je n × n tabela števil 1, 2, 3, … , k, taka, da se vsako število pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu. Naj L(n,k) označuje množico vseh posplošenih latinskih kvadratov tipa (n,k). Posplošeni latinski kvadrat tipa (n,k) je n x n kvadrat, ki je pobarvan s k barvami označenimi z 1, 2, … , k, tako, da se nobena barva ne pojavi dvakrat v vrstici ali stolpcu. Takšno barvanje imenujemo k-barvanje. Določitvena množica k-barvanja kvadrata reda n je množica pobarvanih celic tega n x n kvadrata takih, da lahko k-barvanje enolično razširimo do kvadrata iz L(n,k). Določitveno število, označeno z d(n,k), je moč najmanjše določitvene množice. Barvanje kvadrata je poimenovano delno barvanje, če niso vse celice kvadrata nujno pobarvane. Celice, ki jim delno barvanje ni pripisano, so nepobarvane. Delno barvanje je enolično razširljivo do L(n,k), če je obstaja natanko ena pot do razširitve kvadrata iz L(n,k).
Ključne besede: Posplošeni latinski kvadrati reda n, določitveno število d(n, k), delno barvanje.
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 2054; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (976,67 KB)

7.
8.
9.
10.
Kartezični produkt grafov : diplomsko delo
Iris Merkač, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: matematika, grafi, kartezični produkt, hiperkocke, delne kocke, Hammingovi grafi, kanonična vložitev, diplomska dela
Objavljeno: 21.09.2009; Ogledov: 3579; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (411,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici