Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Izvajanje dela v splošno korist kot alternativna kazenska sankcija v Sloveniji : magistrsko delo
Petra Žiberna, 2018, magistrsko delo

Opis: Alternativnim kazenskim sankcijam ali drugače rečeno skupnostnim sankcijam sodobni pravni sistem posveča vse več pozornosti. Tak način kaznovanja omogoča sodiščem več možnosti kaznovanja, kar pripomore k pravilnejši izbiri sankcije za posameznega storilca. Med alternative zaporne kazni spada tudi delo v splošno korist ali drugače rečeno družbeno koristno delo. V Republiki Sloveniji se je začelo razvijati že leta 1995, ko je takratni Kazenski zakonik uvedel izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij. Delo v splošno korist se v Sloveniji izvaja v primeru kaznivih dejanj, prekrškov in kot način odvračanja od kazenskega postopka. Pomembno vlogo pri izvajanju imajo centri za socialno delo, ki vodijo postopke v zvezi z izvrševanjem te alternativne kazenske sankcije, tožilstvo in sodišče ter izvajalske organizacije, kjer napotene osebe opravljajo naloženo število ur dela v splošno korist. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako poteka izvajanje dela v splošno korist v Sloveniji, ali obstajajo razlike v načinu izvajanja dela v splošno korist med izvajalskimi organizacijami po posameznih slovenskih regijah ter kakšne izkušnje imajo z napotenimi osebami. Zanimalo nas je tudi, kako poteka delo z napotenimi osebami v izvajalskih organizacijah, kakšne izkušnje imajo s komunikacijo s centri za socialno delo in ali so zaposleni v izvajalskih organizacijah zadosti usposobljeni za delo z napotenimi osebami. Ugotovili smo, da izvajanje dela v splošno korist poteka v vseh regijah Slovenije na enak način, brez večjih razlik. Izvajalske organizacije so mnenja, da so njihovi zaposleni dovolj usposobljeni za delo z napotenimi osebami, vendar bi kljub temu želeli dodatna usposabljanja in navodila za delo. Večina sodelujočih izvajalskih organizacij ima dobre izkušnje z napotenimi osebami, v posameznih regijah Slovenije pa se pojavljajo tudi manjša odstopanja.
Ključne besede: magistrska dela, alternativna kazenska sankcija, delo v korist skupnosti, izvajalske organizacije, probacija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1412; Prenosov: 309
Celotno besedilo (1,54 MB)

Kazenskopravni vidiki prostitucije : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Žiberna, 2015, diplomsko delo

Opis: Trgovanje z ljudmi poteka v vseh državah po svetu, tako tudi Slovenija ni izjema. Z ljudmi se trguje za različne namene, eden glavnih, in po svetu najbolj razširjen pa je pridobivanje žrtev za namen prisilne prostitucije. Kljub številnim podatkom o tovrstnem kaznivem dejanju, organi pregona ne razpolagajo s točno številko. Ker je to pojav, ki se dogaja konstantno in se število žrtev vsakodnevno povečuje, to predstavlja velik problem pri omejevanju le-tega. Za trgovce in zvodnike je značilna visoka stopnja organiziranosti in povezanosti v mreže, kar preiskovalcem predstavlja dodatno oteževalno okoliščino pri pregonu. Žrtve prisilne prostitucije so po večini dekleta in ženske iz revnejših držav, kjer so socialne in ekonomske razmere slabe. V zadnjem času pa je vse več primerov homoseksualne prostitucije, kar pomeni, da žrtve lahko postanejo tudi moški. Žrtve so zavede na različne načine, ki pa so bolj ali manj znani. Zaradi svoje neizobraženosti, naivnosti in slabega položaja nasedejo oglasom v časopisu o dobro plačanem delu v tujini, ki jim predstavlja priložnost za boljše življenje. Pogosto trgovci uporabljajo lažne modne in fotografske agencije ter na ta način pridobijo nove osebe za izkoriščanje. V Sloveniji prevladuje prostitucija srednjega nivoja, torej prostitucija v nočnih lokalih in v stanovanjih. Poulične prostitucije pri nas skoraj da ni zaznati. Države po svetu različno dojemajo problem prostitucije, kar se odraža tudi v določbah znotraj kazenske zakonodaje. V zdajšnjem Kazenskem zakoniku KZ-1-UPB2 (2012) sta najpomembnejša člena 113., ki se navezuje na kaznivo dejanje trgovanja z ljudmi in 175., ki določa zakonske znake zlorabe prostitucije. Leta 2003 je Slovenija dekriminalizirala ukvarjanje s prostitucijo, kakršnokoli izkoriščanje le-te pa ostala kaznivo. Države obravnavajo prostitucijo na štiri načine, med katerimi nedvomno najboljše rezultate kaže nordijski model, ki kriminalizira stranke, ki naročajo spolne storitve in ne prostitutke samih.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenskopravni vidik, sodna praksa, trgovina z ljudmi, prostitucija, statistični pregled, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.09.2015; Ogledov: 2399; Prenosov: 340
Celotno besedilo (896,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh