| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
AKREDITIVNI DOKUMENTI
Petra Šušterič, 2009, diplomsko delo

Opis: Začetki enotne ureditve dokumentarnega akreditiva segajo v leto 1933, ko so bila na zasedanju Mednarodne trgovinske zbornice na Dunaju sprejeta prva Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive, trenutno pa je v veljavi že njihova šesta revizija iz leta 2006 (EPO 600), ki se uporablja od 1. julija 2007. V mednarodnem poslovanju se za plačilo največkrat uporablja dokumentarni akreditiv. Definiramo ga kot nalog kupca oziroma nalogodajalca svoji banki (akreditivni banki), da naj ob predložitvi dokumentov, ki dokazujejo, da je prodajalec, ki je upravičenec iz akreditiva, izpolnil s pogodbo dogovorjene obveznosti, izplača prodajalcu (upravičencu) znesek, ki je naveden v akreditivu. Poslovanje z dokumentarnim akreditivom zahteva dobro poznavanje veljavnih pravil EPO in njihovih temeljnih načel ter tudi samega poteka akreditivnega posla. Temeljna načela, na katerih sloni celotni akreditivni posel so štiri in sicer načelo poslovanja z dokumenti in ne z blagom; načelo avtonomnosti, ki je imenovano tudi načelo ločenosti akreditiva od temeljnega posla; načelo ločenosti notranjih akreditivnih razmerij; ter načelo pregledovanje in bančne strogosti pri pregledovanju dokumentov. Poznavanje teh načel je nujno potrebno pri razumevanju akreditiva in pri problematiki z dokumenti. Za pravilno in nemoteno odvijanje akreditivnega posla je bistvenega pomena točna navedba vrste, števila in vsebine posameznih dokumentov, ki jih mora upravičenec predložiti banki, da mu ta izplača akreditivni znesek. Dokumenti, ki jih je pred izplačilom potrebno predložiti, so navedeni v akreditivu. Stranke same določijo, kateri so ti dokumenti, morajo pa biti natančno določeni. V praksi se največkrat zahtevajo transportne listine, zavarovalne police, certifikati o količini in kakovosti blaga ter trgovske fakture. To so tudi štiri glavne skupine akreditivnih dokumentov, katere pa še spremljajo razna potrdila. Banka, ki izplača akreditivni znesek, mora po predložitvi dokumentov le te skrbno pregledat in honorirat. Pri pregledu dokumentov ne sme preverjati ali je temeljni posel izvršen v skladu z dogovorom med strankama. Njena naloga je samo, da ugotovi formalno pravilnost dokumentov, to je njihovo striktno ujemanje s pogoji iz akreditiva. Nalaga se jim, da dokumente pregledajo z razumno skrbnostjo, da ugotovijo, če so ali niso po svojem izgledu skladni z akreditivnimi določili in pogoji. Skladnost dokumentov z določili in pogoji pa se ugotavlja po mednarodni standardni bančni praksi. Dokumenti morajo biti predloženi pravočasno in morajo biti skladni z roki in pogoji iz akreditiva, če to ni izpolnjeno, obveza banke ugasne. Upravičenec predloži dokumente akreditivni, potrdilni banki ali banki, ki je v akreditivu navedena kot pooblaščena banka. Rok za predložitev dokumentov se običajno navede v akreditivu. Če predložitveni rok v akreditivu ni naveden, znaša ta rok 21 dni od datuma prevoznega dokumenta. Če akreditiv ne zahteva prevoznega dokumenta pa je predložitveni rok enak roku veljavnosti akreditiva. Banka je dolžna zavrniti dokumente, ki niso skladni z roki in pogoji iz dokumentarnega akreditiva. Če dokumente zavrne mora o tem obvestiti predlagatelja z enim samim obvestilom, ki mora vsebovati določila, ki jih navaja čl. 16/c EPO 600. Če banka ne bo opravila vseh dejanj glede zavrnitve ki so določeni v imenovanem členu, ji kasneje, če bo prišlo do spora, ne bo dovoljeno trditi, da dokumenti ne pomenijo ustrezne predložitve. Akreditivne banke oziroma potrdilne banke pa imajo pravico, da od izplačilne banke, ki je predložene dokumente honorirala in se za izplačani znesek reimbursirala, da zahtevajo vračilo reimbursnega zneska, če je akreditivna ali potrdilna banka predložene dokumente izplačilni banki utemeljeno reklamirala. Izplačilna banka, ki ugotovi, da dokumenti v določenih podrobnostih niso popolnoma skladni z določili akreditiva lahko take dokumente kljub vsemu honorira s pridržkom ali proti predložitvi garancije upravičenca, ki krije morebitno
Ključne besede: • Dokumentarni akreditiv • Akreditivni dokumenti • Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive • Akreditivni posel • Akreditivni znesek • Nalogodajalec • Upravičenec • Akreditivna banka
Objavljeno: 16.09.2009; Ogledov: 2978; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (594,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici