| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 113
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
PRIPRAVA POLIHIPE MEMBRAN IN KARAKTERIZACIJA TERMIČNIH LASTNOSTI
Urška Sevšek, 2008, diplomsko delo

Opis: Z uporabo emulzijske polimerizacije smo sintetizirali porozne poliHIPE membrane s 5 % zamreženjem. Uporabili smo monomere stiren, divinilbenzen in 2-etilheksil akrilat. Divinilbenzen je služil kot zamreževalec, 2-etilheksil akrilat je bil dodan kot snov za povečanje plastičnosti, kot iniciator smo uporabili kalijev peroksodisulfat, kot surfaktant pa Span 80. Zaradi spreminjanja viskoznosti emulzije smo dodali organsko topilo. Kot najustreznejšega smo izbrali klorobenzen. Spreminjali smo tako delež topila kot delež 2-etilheksil akrilata. Ob uporabi propelerskega mešala in reaktorske posode smo pri 300 obr/min dobili emulzijo z visokim deležem notranje faze, ki smo jo nanesli na stekleno ploščo in s povišano temperaturo sprožili polimerizacijo. Nastale so porozne poliHIPE membrane z debelinami od 60-100 µm. Pri membranah smo želeli doseči ustrezno gibljivost zaradi morebitnih zahtev aplikacij. Z dodatkom 2-etilheksil akrilata se je gibljivost membran bistveno izboljšala. V nadaljevanju smo spreminjali delež etilheksil akrilata, saj smo želeli preveriti njegov vpliv na termične lastnosti membran. Z infrardečo spektroskopijo smo preverili kemijsko strukturo membran. S termično analizo smo določili termične lastnosti membran v temperaturnem območju od 40°C do 500°C. Uporabili smo termični metodi termogravimetrijo in diferenčno dinamično kalorimetrijo. Ugotovili smo, da je pri vseh vzorcih opazna popolna izguba mase. Iz termogravimetrične krivulje je razvidna ena stopnja razpada, katerega temperaturno območje se giblje med 350°C in 470°C. Z razpadom sovpada tudi temperatura tališča, ki je med 415°C in 427°C. Temperatura steklastega prehoda se nakazuje pri temperaturi okoli 45°C. Vpliva 2-etilheksil akrilata na temperaturo steklastega prehoda nismo zaznali.
Ključne besede: polimeri, poliHIPE, membrane, emulzijska polimerizacija, emulzija z visokim deležem notranje faze, zamreženi polimeri, termične lastnosti polimerov, polistiren
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 2655; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

12.
VPLIV RAZMERJA KOMONOMEROV NA MORFOLOGIJO POLI(DIVINILBENZEN-KO-ETILHEKSIL AKRILAT-KO-AKRILNE KISLINE)
Simona Jerenec, 2010, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni monoliti so bili pripravljeni s polimerizacijo obeh faz emulzije z visokim deležem notranje faze. V vodni fazi smo uporabili: kalijev peroksodisulfat, akrilno kislino in metilenbisakrilamid. Masni delež akrilne kisline je bil 2 % ali 5 %. V organski fazi so bili prisotni: span 80, 2-etilheksil akrilat, divinilbenzen in v nekaterih primerih še stiren. Monomer divinilbenzen je služil kot zamreževalo v organski fazi, monomer metilenbisakrilamid pa kot zamreževalo v vodni fazi. Monoliti so bili 2 %, 3 %, 5 % ali 10 % zamreženi z metilenbisakrilamidom. Kalijev peroksodisulfat je služil kot iniciator oziroma kot sredstvo, ki pospeši polimerizacijo. Elastičnost materiala smo povečali z 2-etilheksil akrilatom, ki je služil kot komonomer. Ugotovili smo, kako poliakrilna kislina glede na različen pH medij spreminja prostornino znotraj praznin monolita. Spreminjali smo delež 2-etilheksil akrilata in divinilbenzena ter preučevali mehanske lastnosti vzorcev ter njihovo morfologijo. Emulzijo z visokim deležem notranje faze smo prelili v plastičen kalup in jo izpostavili vplivom toplote (približno 60 oC), da smo sprožili polimerizacijo. Dobimo visoko porozen, zamrežen monoliten material. Zaradi razpada materiala pri čiščenju in sušenju smo začeli dodajati še stiren. Dodani stiren je izboljšal mehanske lastnosti polimerov. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo določili morfologijo monolitnega materiala in s tem potrdili njihovo poroznost ter ugotovili, kakšen je povprečen premer praznin monolita. Z infrardečo spektroskopijo smo preverili kemijsko strukturo monolitov. Monolitom smo izmerili povratni tlak s pomočjo visoke ločljivostne tekočinske kromatografije.
Ključne besede: polimerizacija emulzije, monolit, emulzija z visokim deležem notranje faze, polimerizacija, porozen material, poliHIPE
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2628; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (10,16 MB)

13.
Vpliv naknadnega zamreženja poli(4-vinilbenzil klorida) na strukturo in površino.
Marko Turnšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo vpliv naknadnega zamreženja poli(4-vinilbenzil klorida) na njegovo strukturo. Porozni polimeri so bili pripravljeni s polimerizacijo v masi. Polimerizacija v masi poteka tako, da zmešamo monomer, zamreževalo in porogen ter dodamo iniciator in sprožimo polimerizacijo. Uporabili smo 4-vinilbenzil klorid kot monomer, kot zamreževalo je bil uporabljen divinilbenzen. Poiskati je bilo potrebno ustrezen porogen; najustreznejši je bil cikloheksan. Najti je bilo potrebno tudi primerno razmerje med monomerom in zamreževalom, ki je bilo 60:40 masnih odstotkov, v drugih primerih monolit ni nastal ali pa je prekomerno razpokal pri čiščenju. Kot radikalski iniciator je bil uporabljen azobisizobutironitril. Polimerizirali smo v plastičnem kalupu, pri povišani temperaturi (približno 60°C), ker je v tem območju delovanje iniciatorja optimalno. Polimer smo naknadno zamrežili s Friedel—Craftsovo reakcijo. Kot katalizator za to reakcijo smo uporabili FeCl3. Čas reakcije je bil pomemben faktor, saj smo z njim vplivali na stopnjo naknadnega zamreženja. Dlje časa je reakcija potekala, bolj se je povečala specifična površina polimera. Polimere je bilo potrebno očistiti s primernim topilom. Z elektronsko mikroskopijo smo preverili, če so se strukture polimerov pred in po reakciji spremenile. Z BET metodo smo določili specifično površino pred in po naknadnem zamreženju, določili smo tudi odstotek klora pred in po reakciji in z infrardečo spektroskopijo preverili kemijsko strukturo polimera. Opaziti je bilo, da se struktura materiala ni spremenila, povečala pa se je specifična površina. Posledično se je s povečanjem površine spremenila količina klora pri vsakem vzorcu in sicer z večanjem specifične površine se manjša količina klora, saj se klorometilni mostovi spremenijo v metilenske mostove.
Ključne besede: Ključne besede: polimeri, polimerizacija v masi, zamreženi polimeri, naknadno zamreženje, hiperzamreženje, monolit, VBC, 4-vinilbenzil klorid.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2557; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

14.
HYBRID PolyHIPE MATERIALS
Sebastijan Kovačič, 2011, doktorska disertacija

Opis: A new class of polyHIPE materials has been prepared using high internal phase emulsions (HIPEs) with monomers in both phases. Resulting materials, namely hybrid polyHIPE materials, are obtained consisting of hydrophobic matrix (consisted of styrene cross-linked with DVB or dicyclopentadiene) filled with hydrophilic polymer gel (polyacrylic acid or polyNIPAM) and exhibit morphology changes according to pH and temperature of the surrounding medium. Our focus with regards to the production of hybrid polyHIPE materials was the responsiveness of such materials used for flow control. This property is beneficial for controlling the flow of the solution through the monolithic polymers. Furthermore, polyHIPE materials have also been prepared by using ring opening metathesis polymerisation of monomers, such as dicyclopentadiene and norbornene. Obtained materials have Young’s moduli in the range of hundred times higher than standard polyHIPE materials with the same level of porosity which represents a very important improvement in the development of highly porous cellular polymeric materials.
Ključne besede: emulsions, high internal phase emulsions, polymers, polyHIPEs, hybrid, hybrid polyHIPE materials, ROMP, flow-through, styrene, DVB, acrylic acid, NIPAM
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2315; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

15.
OBJEKTI BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE
Peter Krajnc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so analizirani objekti biološke čistilne naprave. Predstavljen je opis postopka čiščenja komunalne odpadne vode v obravnavani biološki čistilni napravi. Na kratko je omenjena zakonodaja, ki se nanaša na čiščenje komunalnih odpadnih vod. Prikazane so osnove analize obtežb, določitev krovnega sloja betona ter kontrola razpok po evropskih standardih za projektiranje gradbenih konstrukcij. Podrobneje pa so obravnavani objekti biološke čistilne naprave, opisani po principu tehničnega poročila s priloženimi arhitekturnimi načrti.
Ključne besede: čiščenje odpadne vode, komunalne odpadne vode, biološke čistilne naprave, gradbeni objekti čistilne naprave
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 2152; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

16.
VPLIV AMINO FUNKCIONALIZACIJE NA STRUKTURO POLI (4-VINILBENZIL KLORIDA)
Vesna Remih, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pripravili porozni poliHIPE iz monomerov VBC in DVB z različnimi stopnjami osnovnega zamreženja (2 in 5%). Obe predhodni emulziji sta vsebovali 10 % organske faze ter 90 % vodne faze. Naknadno smo poliHIPE-e zamrežili z Friedel-Craftsovo reakcijo, ki smo jo časovno omejili na 18 h, 1 h ter 0,5 h in tako dobili poliHIPE z različnimi specifičnimi površinami. Hiperzamreženim produktom smo določili specifične površine z adsorbcijo dušika po BET metodi, te so se povečale glede na začetne. Ugotovili smo, da je čas reakcije hiperzamreženja zelo pomemben faktor, saj rakcija poteka zelo hitro. Vzpostavijo se nove manjše pore, kar je vzrok velikega povečanja specifične površine. Določili smo tudi količino klora v vzorcih s potenciometrično titracijo pred in po naknadnem zamreženju in ugotovili upad klora glede na začetne poliHIPE-e. Takšen upad smo pričakovali, saj se pri naknadnem zamreženju klorometilne skupine pretvorijo v metilenske mostove in dodatno povežejo polimer, zato se specifična površina poveča, vsebnost klora pa zmanjša. Osnovna vzorca smo funkcionalizirali pri različnih temperaturah, 60°C in 90 °C, in različnih razmerjih osnovih poliHIPE-ov ter 1,8-diaminooktana, 1 : 1 ter 1 : 0,5. Funkcionaliziranim vzorcem smo določili specifično površno z adsorbcijo dušika po BET metodi, kjer smo ugotovili da se specifična površina vsem funkcionaliziranim vzorcem poveča, vendar je razlika majhna. Vse vzorce smo okarakterizirali s FITR spektroskopijo, kjer smo potrdili kemijsko sestavo poliHIPE-ov. Spremljali smo signale različnih funkcionalnih skupin. Za nas najpomembnejši signal je signal vezi C – Cl pri 1265 cm , ki ga sledimo pred hiperzamreženjem in ves čas hiperzamreženja, vendar se signal z višanjem časa reakcije hiperamreženja manjša, kar nam kaže, da se manjša količina klorometilnih skupin. Tudi funkcionalizirane poliHIPE-e smo okarakterizirali s FITR spektroskopijo in elementno analizo, ki je potrdila uspešnost funkcionalizacije.
Ključne besede: polimerizacija, emulzija, funkcionalizacija, Friedel-Craftsova reakcija, poli(4-vinilbenzil klorid)
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 1770; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

17.
FUNKCIONALIZACIJA CELULOZE S HITOZANOM IN NJEGOVIMI DERIVATI
Petra Slemnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Medicinske tekstilije so eno od najhitreje rastočih področij tehničnih tekstilij. Hiter razvoj je mogoče pripisati različnim dejavnikom kot so naraščanje in staranje prebivalstva, sprememba ţivljenjskega standarda in povečan pomen zdravega ţivljenja ter skrbi za zdravje, pa tudi zaradi porasta bakterijsko nalezljivih bolezni in bolnišničnih okuţb. Za doseganje protimikrobnih lastnosti tekstilnih materialov obstajajo številne metode funkcionalizacij. Pri večini teh metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni, saj lahko vsebujejo anorganske soli, fenole in tiofenole, antibiotike, derivate formaldehida, itd. Zaradi tega v zadnjem času narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti, kot so do sedaj manj uporabljeni aminski polisaharidi in njihovi derivati, ki posedujejo protimikrobne lastnosti. Med njimi je trenutno najbolj aktualen aminski polisaharid hitozan, ki pa kljub zelo aktualni in široki uporabnosti izkazuje nekatere slabosti, zlasti omejeno topnost, ter posledično protimikrobno aktivnost le v kislem mediju. Iz hitozana je mogoče s kemičnimi modifikacijami pridobiti širok spekter derivatov z namenov izboljšave njegovih lastnosti. Namen naloge je bil izvesti primerjavo med komercialnim hitozanom (primarne aminske skupine) in njegovim derivatom (hitozan s kvarternimi amonijevimi spojinami) z vidika potencialne uporabnost hitozana kot adsorbata za funkcionalizacijo površin tekstilij. Izvedeni so bili postopki adsorpcije hitozana iz tekočega medija na površino celuloze. Funkcionalizirana celulozna vlakna so okarakterizirana s fizikalno-kemijskega (določitev funkcionalnih skupin vlaken) kot tudi protimikrobnega značaja. Ugotovili smo, da se kvarterni hitozan v primerjavi s komercialnim (aminske skupine) na površino vlaken adsorbira v večji količini in ima večjo vsebnost dostopnih aminskih skupin ter tako daje posledično boljše protimikrobne učinke.
Ključne besede: viskoza, aminski polisaharidi, funkcionalizacija, hitozan, kvarterni hitozan, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 2351; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

18.
PRIMERJAVA RAZLIČNIH VLAŽILNIH RAZTOPIN ZA OFSET TISK
Mihela Volf, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil z laboratorijskimi testi ugotoviti kompatibilnost izboljšanega pufra (P – 55 Eko pufer), ki bo kompatibilen z novimi optiline barvami Cinkarne Celje. Pufer (v tiskarstvu) je koncentrat, ki se dodaja v majhnih količinah (do 5%) v vlažilno tekočino, ki v ofsetnem tisku vlaži čiste površine in s tem onemogoča prenos barve na proste (netiskane) površine. Kompatibilnost barva – pufer se nedvoumno najbolj ugotavlja pri samem tisku. Vendar je bilo predhodno potrebno narediti primerjalne laboratorijske teste med različnimi pufri, ki so nam dali določene rezultate. Vlažilnim raztopinam smo izmerili pH vrednosti, elektroprevodnosti, površinske napetosti, gostote, kislinske komponente, sušino in določili vodno ravnotežje z rdečo in rumeno optiline barvo Cinkarne Celje.
Ključne besede: ofset tisk, tiskarske barve, površinska napetost
Objavljeno: 25.11.2011; Ogledov: 1596; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

19.
Morfološke značilnosti poli(glicidil metakrilat-ko etilen glikol dimetakrilatov) pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze
Doroteja Žibert, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali vpliv različnih dejavnikov na morfologijo materialov, pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze. Pripravljali smo emulzije tipa voda v olju z GMA/EDGMA (ali EDMA) v različnih razmerjih. Pripravljene emulzije smo analizirali s svetlobnim mikroskopom, monolite pa z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Najprej smo proučevali vpliv staranja emulzij. Ugotovili smo, da se velikost kapljic notranje faze v emulziji s časom zaradi koalescence in Ostwaldovega zorenja veča. Posledično so pore v monolitnem materialu, pripravljenem iz starane emulzije večje, kot v materialu, polimeriziranem iz na novo pripravljene emulzije. Velikost kapljic v emulziji se je povečala od približno 1-2 μm na 5-6 μm v približno treh tednih. Po tem času se je začelo vidno ločevanje faz emulzije. Izmerjeno povečanje je sovpadalo z velikostjo por v polimernih monolitnih materialih, pripravljenih iz opazovanih emulzij. Nato smo opazovali spremembe pri zmanjšanju količine surfaktanta. Uporabljali smo surfaktant PEL 121. Po zmanjšanju količine za polovico smo opazili, da je velikost kapljic takoj po mešanju približno enkrat večja kot v vzorcih z običajno količino surfaktanta. Nadaljnje povečevanje kapljic je potekalo enako hitro kot pri kontrolnih vzorcih, vendar pa je bila maksimalna dosežena velikost kapljic, 5-6 μm, zaradi začetne razlike dosežena že po enem tednu. Kasneje se je začelo že vidno ločevanje faz emulzije. Nekateri od pripravljenih monolitnih materialov teh vzorcev niso imeli značilne sferično porozne strukture, zato je bilo merjenje oteženo, rezultati pa nezanesljivi. Nazadnje smo opazovali še vplive dodajanja topil. Uporabili smo topili metanol in 2-propanol. V emulzijah smo opazili povprečno povečanje kapljic za 2 μm glede na kontrolo. To se je odražalo tudi na nekaterih pripravljenih monolitih, pri drugih pa smo ponovno opazili velika odstopanje od značilne porozne strukture, zato meritev nismo mogli opraviti. Kot najbolj konsistentno se je za povečevanje por izkazalo staranje emulzije, druge metode zaradi velike nestabilnosti emulzij niso dale zadovoljivih rezultatov.
Ključne besede: polimer, emulzije z visokim deležem notranje faze, velikost por, koalescenca, Ostwaldovo zorenje
Objavljeno: 07.05.2012; Ogledov: 2391; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

20.
Aryl acrylate porous functional polymer supports from water-in-oil-in-water multiple emulsions
Dejan Štefanec, Peter Krajnc, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Porous functional polymer supports are a class of material of wide interest due to the possibility of immobilising reactive species. A simplified procedure was applied for the preparation of porous polymer supports using a water-in-oil-in-water multiple emulsion. The primary emulsion was a high internal phase emulsion, having a volume fraction of water phase up to 95%. Two reactive acrylates, namely 4-nitrophenyl acrylate and 2,4,6-trichlorophenyl acrylate, were (separately) incorporated in the oil phase in order to obtain porous reactive polymer supports. Both acrylates were crosslinked with either divinylbenzene or ethylene glycol dimethacrylate, and beads of size ca 60 m were obtained after the polymerisation of droplets suspended into the secondary aqueous phase. In the case of 4-nitrophenyl acrylate and divinylbenzene as a crosslinker, particles with a star shape, the core being ca 60 m in diameter and the arms ca 180 m in length, were obtained. The polymers were functionalised with morpholine, tris(2-aminoethyl)amine, piperidine or piperazine yielding supports with loadings of reactive groups of between 2.6 and 6.6 mmol g-1. The results show that multiple emulsions can be precursors for porous polymer preparation.
Ključne besede: multiple emulzije, polimerni nosilci, HIPE, organska sinteza na trdni fazi, polimerni lovilci, emulzija z visokim deležem notranje faze, aril akrilati, multiple emulsions, polymer supports, HIPE, solid phase organic synthesis, polymer supported scavengers, high internal phase emulsions, arylacrylates
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1631; Prenosov: 83
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici