| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Epilepsija pri otroku in mladostniku
Doroteja Lorber, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Epilepsija velikokrat pri otroku vpliva na kakovost življenja. Predvsem na psihološke, socialne in poklicne elemente. Gre za bolezen, ki prizadene možgane. Namen zaključnega dela je raziskati, kako lahko medicinska sestra izboljša otrokovo delovanje v okolju ter kateri so negovalni problemi, ki vplivajo na vsakodnevne aktivnosti življenja dečka. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katerega je bil izveden intervju odprtega tipa. Vprašanja za intervju smo sestavili po funkcionalnih vzorcih obnašanja Marjory Gordon. V raziskavi je sodeloval deček z epilepsijo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejši problemi s katerimi se srečujejo otroci z epilepsijo strah pred nesprejetostjo v družbi, šoli, strah pred utopitvijo, nevarnost padcev, telesna prizadetost ter nepoučenost o diagnozi epilepsije. Prav tako smo ugotovili, da se otroci z epilepsijo še vedno težje vključijo v družbo, kot ostali, ki nimajo nobenih zdravstvenih težav. Diskusija in zaključek: Epilepsija se največkrat pojavi v otroštvu in ima velik vpliv na kvaliteto življenja. Stiske, ki spremljajo otroke in starše, so dolgotrajne in zahtevajo posebno obravnavo, zato morata družina in družba sprejeti otroka z epilepsijo kot celoto in ne kot osebo, ki ima omejitve.
Ključne besede: zdravstvena nega, prva pomoč, ketogena dieta, zdravstveno vzgojno delo, poučevanje staršev
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 476; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
4.
Vloga polimorfizma v genu GABRG2 in insercije citozina v genu SEZ6 ter kliničnih dejavnikov pri nastanku vročinskih krčev
Peter Gradišnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: NAMEN. Vročinski krči so najpogostejša konvulzivna motnja v otroštvu. Na njihov nastanek vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Kandidatne gene predstavljajo predvsem geni, ki kodirajo sestavo enot napetostno-odvisnih ionskih kanalčkov, receptorjev v centralnem živčevju ter geni, ki vplivajo na medsebojno prepoznavo živčnih celic in njihovo povezovanje. Naš namen je bil, prispevati drobec informacije k raziskavam tako na kliničnem kot na genetskem področju. Na slednjem smo se posvetili raziskavi vloge genov SEZ6 in GABRG2, ki bi bila lahko, glede na rezultate predhodnih študij, vpletena v nastanek vročinskih krčev, pa tudi kasnejše epilepsije. METODE. V prospektivno študijo smo vključili 179 otrok, obravnavanih na Kliniki za pediatrijo Maribor zaradi prve epizode vročinskih krčev. Iz obstoječe medicinske dokumentacije in kasnejšim dopolnjevanjem anamneze smo pridobili podatke o kliničnih parametrih. EEG posnetke smo opravili pri bolnikih brez povišane temperature 2 do 3 tedne po napadu. Paciente smo klinično sledili 2,1 do 9,2 let, v povprečju 6,6 let. Ob tem nas je zanimalo število ponovitev vročinskih krčev in morebiten prehod v epilepsijo. Iz vzorcev njihove krvi in iz vzorcev krvi 200 zdravih odraslih preiskovancev kontrolne skupine smo izolirali genomsko DNA ter ugotavljali prisotnost polimorfizma rs209354 v genu GABRG2 in polimorfizma rs11450637 (insercije citozina) v genu SEZ6 z metodo polimerazne verižne reakcije, agarozne gelske in kapilarne elektroforeze. Kategorične spremenljivke smo primerjali s testom hi-kvadrat ali Fischerjevim testom. Za normalno razporejene zvezne spremenljivke smo uporabili Studentov test t, Mann-Whitneyev test U pa smo uporabili, kadar razporeditev ni bila normalna. Za primerne spremenljivke smo uporabili tudi model binarne regresije. REZULTATI. Vročinski krči so se vsaj enkrat ponovili pri 58 (32,5 %) otrok. Pri 32 otrocih (17,9 %) je šlo za le eno ponovitev, večkratne ponovitve je imelo 26 (14,5 %) otrok. Epileptiformne spremembe smo našli pri 30 otrocih (16,8 %). Med njimi je polovica imela primarno generalizirane, polovica pa žariščne spremembe. Do razvoja epilepsije je prišlo pri 12 (6,7 %) otrok. Med 27 bolniki, pri katerih je bil prvi napad klinično žariščen, je 5 otrok (18,5 %) kasneje zbolelo za epilepsijo. Ob hkratni vključitvi klinične žariščnosti in žariščnih epileptiformnih sprememb je do razvoja epilepsije prišlo v polovici primerov. Z višjim tveganjem nastanka epilepsije so povezani tudi nizko povišana temperatura ob prvi epizodi vročinskih krčev, število ponovitev vročinskih krčev in pozitivna družinska anamneza epilepsije. Dejavniki tveganja ponovitev vročinskih krčev so pozitivna družinska anamneza vročinskih krčev, nizka starost ob prvi epizodi, ponovitev napada v roku 24 ur, pa tudi žariščne spremembe v EEG. Z višjo verjetnostjo prve ponovitve nista pomembno povezana klinična žariščnost napada in nizka temperatura ob prvi epizodi, vendar obstaja statistično značilna obratno sorazmerna povezava višine telesne temperature in števila ponovitev. Polimorfizem rs209354 v genu GABRG2 in insercija citozina v genu SEZ6 nista povezana ne z višjo verjetnostjo ponovitev vročinskih krčev, ne z višjim tveganjem kasnejše epilepsije. ZAKLJUČKI. Med rezultati izstopa predvsem podatek, da je elektroencefalografska žariščnost napadov statistično pomemben napovedni dejavnik tako glede verjetnosti ponovitev vročinskih krčev kakor tudi kasnejšega prehoda v epilepsijo, glede prehoda v epilepsijo pa je statistično pomembno napovedna tudi klinična žariščnost. Negativen rezultat genetskega dela kaže, da se delež vpliva posameznih genov h genetski nagnjenosti k vročinskim krčem v različnih populacijah najverjetneje razlikuje.
Ključne besede: vročinski krči, epilepsija, otrok, EEG, genetika, SEZ6, GABRG2
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 991; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

5.
MEDNARODNA UPORABA KETOGENE DIETE ZA ZDRAVLJENJE EPILEPSIJE
Tatjana Kociper, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali uporabo ketogene diete pri zdravljenju epilepsije ter pri določenih metabolnih motnjah. Predstavili smo uporabo ketogene diete v svetu in priporočila mednarodne študijske skupine. Namen raziskave je bil, ugotoviti ali se je število zdravljenih otrok s ketogeno dieto po svetu povečalo od leta 2004 do leta 2010 in ali je Slovenija sodelovala v raziskavi o mednarodni uporabi ketogene diete. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s strukturiranim vprašalnikom. V centre, ki se ukvarjajo s ketogeno dieto po svetu smo poslali vprašanji, ker nas je zanimalo, koliko otrok so zdravili s ketogeno dieto in od katerega leta uporabljajo dieto. Rezultati raziskave. Odgovore so nam posredovali strokovnjaki iz 49 centrov po svetu.. Raziskava je pokazala, da imajo največ zdravljenih otrok s ketogeno dieto v centrih Združenih držav Amerike. Odgovori centrov v naši raziskavi nakazujejo večje število centrov, ki se ukvarjajo s ketogeno dieto po svetu v primerjavi z letom 2004. Ugotovili smo, da je Slovenija vpisana v seznam centrov v letu 2004 in v seznam Fundacije Charlie. V Sloveniji uporabljajo ketogeno dieto v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, vendar nam odgovorov niso posredovali. Sklep. Pri zdravljenju bolnikov z epilepsijo imajo protiepileptična zdravila še vedno najpomembnejšo vlogo. Ketogena dieta pa predstavlja drugačen način zdravljenja epilepsije in je morda veliko upanje za kakovostno življenje ljudem z epilepsijo.
Ključne besede: Ključne besede: otrok, ketogena dieta, epilepsija, timski pristop.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 2228; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom
Nastasija Hozjan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom obravnava družino, ki ima otroka obolelega za Angelmanovim sindromom in pridruženim albinizmom, epilepsijo, hiperaktvnostjo in avtizmom. Namen je predstaviti življenje obolele 9-letne deklice, upoštevaje 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela. Uporabili smo induktivni in deduktivni pristop. Informacije smo pridobili z intervjujem staršev obolele deklice in z opazovanjem deklice na njenem domu. Intervju smo nato vsebinsko analizirali. Podatke smo obdelali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Dobljeni podatki so bili uporabljeni zgolj za namen raziskave. Rezultati. Ugotovili smo, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju otroka s posebnimi potrebami, saj deklica z Angelmanovim sindromom potrebuje pomoč staršev pri večini osnovnih življenjskih aktivnosti: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju, komunikacija in učenje, razvedrilo in rekreacija. Vloga medicinske sestre je predvsem zdravstveno-vzgojna in vzpodbujevalna. Sklep. V zdravstveni negi je zelo pomembno sodelovanje staršev, saj le uspešno sodelovanje med starši in zdravstvenimi delavci tvori celoto za uspešno integracijo otrok s posebnimi potrebami v družbo. Starši, ki imajo otroka obolelega za Angelmanovim sindromom, ga morajo spremljati vse življenje, ga vzpodbujati, motivirati ter mu nuditi pomoč v aktivnostih, ki jih sam ni zmožen opravljati. Starši potrebujejo pomoč in nasvete zdravstvenih delavcev, podporo, motivacijo ter spodbudo.
Ključne besede: zdravstvena nega, otrok, konceptualni model Virginije Henderson, Angelmanov sindrom, albinizem, epilepsija, hiperaktivnost, avtizem, študija primera.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 3106; Prenosov: 869
.pdf Celotno besedilo (588,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici