Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, natančneje upravičenja in prepovedi, ki jih detektivu podeljuje oziroma določa zakon. Detektiv pri svojem delu omejen z (ne popolnoma jasnimi) zakonskimi določbami. Te so določene z namenom varstva človekovih pravic in temeljnih pravic tako opazovanih kot tretjih oseb. Ker vsako ravnanje detektiva predstavlja določen poseg v človekove pravice, mora detektiv pri svojem delovanju izbirati načine dela, s katerimi v najmanjši možni meri posega v zasebnost in druge pravice posameznika. Izrecno detektiv ne sme opravljati prikritih preiskovalnih ukrepov, za katere so z zakonom pooblaščeni policija sodišče in drugi pravosodni organi ter varnostno-obveščevalne službe. Žal je praksa pokazala, da je meja med upravičenji detektivov in prikritimi preiskovalnimi ukrepi pogosto zabrisana, po našem mnenju pa bi se težavam lahko ognili z jasnejšimi definicijami in sistemskim pristopom pri oblikovanju samih zakonskih določb. Ker izvajanje upravičenj detektiva lahko predstavlja poseg v ustavno varovano pravico do zasebnosti, mora biti izvajanje teh jasno, določno in natančno opredeljeno v zakonu, detektivi, ki izvršujejo ta upravičenja pa morajo nenazadnje imeti jasno začrtane meje. V vsakem primeru pa ob očitkih spornih ravnanj detektiva končno razlago zakonitosti le teh na koncu poda sodišče. Z vidika sodne prakse so dovoljeni posegi v človekove pravice samo tisti, ki zasledujejo ustavno dopusten cilj in ki nato prestanejo še strogi test sorazmernosti. Če detektiv s svojim ravnanjem nedovoljeno poseže v človekove pravice, tako pridobljenih dokazov ni mogoče uporabiti v nobenem sodnem postopku, tako detektiv kot naročnik pa lahko (glede na stopnjo odgovornosti) za svoje ravnanje kazensko in civilnopravno odgovarjata.
Ključne besede: detektivska dejavnost, prikriti preiskovalni podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Dvigala so delovni stroji namenjeni za dvigovanje težkih bremen. Najpogosteje so uporabljena v gradbeništvu, vojski, za reševanje prevoznih sredstev in ljudi… Še večjo uporabnost dvigal pa dosežemo, če jih lahko enostavno premaknemo na mesto uporabe, ter v čim krajšem času pričnemo z delom. Zaradi tega so še posebej pogosto v uporabi mobilna dvigala, ki so nadgradnja osnovnega vozila. Ker pa lahko pride do preobremenitve mobilnega dvigala je potrebno upoštevati diagram nosilnosti dvigala. Diagram nosilnosti je diagram, ki prikazuje največje mase koristnega bremena, ki ga mobilno dvigalo lahko vzdrži pri določenem izteku pod določenim kotom nagiba teleskopa. V diplomskem delu je obravnavano dvigalo podjetja Palfinger PK-12000. Dvigalo je tehnično predstavljeno v prvem delu diplomskega dela, v nadaljevanju pa je poudarek na teoretičnem izračunu nosilnosti dvigala s poudarkom na stabilnosti mobilnega dvigala. Na podlagi izračunanih vrednosti je izdelan diagram nosilnosti mobilnega dvigala. Ugotovljeno je bilo, da ima mobilno dvigalo največjo nosilnost v primeru, ko je razdalja med podpornima nogama največja.
Ključne besede: dvigalni mehanizmi in naprave, mobilno dvigalo, diagram nosilnosti, analiza stabilnosti
Objavljeno v DKUM: 15.11.2012; Ogledov: 2549; Prenosov: 247
Celotno besedilo (5,95 MB)