1. Projektiranje hidroponskega prenosnega sistema za pridelavo rastlin v zaprtih prostorih : Diplomsko deloAljoša Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Iz leta v leto se z naraščanjem svetovne populacije večajo tudi pritiski ljudi na kmetijski
sektor, da se z obstoječo tehnologijo in načinom pridelave hrane pridela večjo količino
hrane. Tradicionalna kmetijska praksa posledično predstavlja vedno večjo obremenitev
okolja, neracionalno porablja omejene vire, s svojim delovanjem negativno posega v
ekosistem in se zaradi opuščanja kmetovanja na manjših lokalnih površinah se hkrati
daljša tudi transportna pot, ki jo mora pridelana hrana narediti, da prispe od polja do
polic v trgovinah. V diplomskem delu sta predstavljena tehnično načrtovanje in
projektiranje prototipnega prenosnega hidroponskega sistema, ki ga je mogoče s
pomočjo tovornega vozila C kategorije prepeljati na katerokoli lokacijo. Načrtovan
prototipni hidroponski sistem bi v praksi lahko predstavljal nov mejnik pridelave lokalne
hrane, saj je načrtovan na način, ki omogoča njegovo postavitev v praktično katerokoli
okolje. Po uspešno načrtovanem prenosnemu prototipnemu hidroponskemu sistemu v
inženirskem programu SolidWorks 2022 so bile izvedene osnovne kalkulacije, ki so
pokazale prednosti v pridelavi izbrane poljščine (solata) med tradicionalno pridelavo na
tleh in pridelavo v prototipnem sistemu. Ugotovili smo, da je v načrtovanem sistemu
IV
mogoče brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na enaki površini pridelati
bistveno večjo količino solate v času celega leta neodvisno od zunanjih klimatskih razmer
v kateremkoli okolju ob bistveno manjših stroških. Ker je prototipni sistem mobilen,
preprost za vzdrževanje in za njegovo umestitev niso potrebna posebna dovoljenja in
soglasja pristojnih državnih organov ter hkrati omogoča lokalno pridelavo sveže hrane,
smo pod vprašaj postavili smiselnost tradicionalne pridelave v tleh, ki še vedno temeljijo
na uporabi velikih količin FFS, dragi kmetijski mehanizaciji in dolgih transportnih verigah.
Ključne besede: hidroponika, prenosni sistem, pridelava solate, osnovne kalkulacije, SolidWorks projektiranje
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (2,90 MB) |
2. Vpliv različnih svetil na vsebnost glukozinolatov pri tankolistnem dvoredcu (Diplotaxis tenuifolia (L.) DC.) in navadni rukoli (Eruca sativa Mill.) pri gojenju v zaprtem prostoru : Magistrsko deloMarko Gomboc, magistrsko delo Opis: V tej študiji so bili preučeni rast in profili glukozinolatov (GSL) pri navadni rukoli Eruca sativa (Mill.) in tankolistnem dvoredcu Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. Med 30-dnevnim obdobjem rasti pod različnimi svetlobnimi pogoji; T5 z maksimalno valovno dolžino 545 nm, LED1 z maksimalno valovno dolžino 631 nm in LED2 z maksimalno valovno dolžino 598 nm. Največji prirast suhe snovi (SS) je bil izmerjen pri E. sativa pod T5 (0,657 g SS/rastlino) in najmanjši pri D. tenuifolia pod LED1 (0,080 g SS/rastlino). Vsebnost GSL se je bistveno razlikovala, ne glede na svetilo, vendar je bila povezana z genotipom (E. sativa, r = 0,802**). Povprečno največja količina 4-metilsulfonilbutil-GSL (glukosativin) (7,3248 mg/g SS) je bila določena pri E. sativa in D. tenuifolia (6,7428 mg/g SS) pod T5. Regresijska analiza med različnimi valovnimi dolžinami svetlobe, ki so jo oddajala posamezna svetila in glukozinolati, se je pokazala med fotosintetskim aktivnim sevanjem (PPFD_B) in 4-metiltiobutil-GSL (glukoerucin) pri E. sativa (r = 0,698*) in D. tenuifolia (r = 0,693*), kar kaže na vpliv svetlobe na odziv rastlin na inducirani stres in spremembe v biosintezi GSL.
Ključne besede: umetna svetloba, led svetloba, glukozinolati, rukola, zaprti prostor
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (20,49 MB) |
3. Vine canopy reconstruction and assessment with terrestrial lidar and aerial imagingIgor Petrović, Matej Sečnik, Marko Hočevar, Peter Berk, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: For successful dosing of plant protection products, the characteristics of the vine canopies should be known, based on which the spray amount should be dosed. In the field experiment, we compared two optical experimental methods, terrestrial lidar and aerial photogrammetry, with manual defoliation of some selected vines. Like those of other authors, our results show that both terrestrial lidar and aerial photogrammetry were able to represent the canopy well with correlation coefficients around 0.9 between the measured variables and the number of leaves. We found that in the case of aerial photogrammetry, significantly more points were found in the point cloud, but this depended on the choice of the ground sampling distance. Our results show that in the case of aerial UAS photogrammetry, subdividing the vine canopy segments to 5 × 5 cm gives the best representation of the volume of vine canopies.
Ključne besede: precision agriculture, remote sensing, 3D point clouds, vineyard, canopy reconstruction, terrestrial lidar, aerial photogrammetry, manual defoliation
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 10
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Growth and glucosinolate profiles of Eruca sativa (Mill.) (rocket salad) and Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. under different LED lighting regimesDenis Stajnko, Peter Berk, Andrej Orgulan, Marko Gomboc, Damijan Kelc, Jurij Rakun, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: In this study, the growth and glucosinolate (GSL) profiles of rocket salad Eruca sativa (Mill.) and Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. were determined during 30 days growing under different lighting regimes; T5_ peak at 545 nm, LED1_ peak at 631 nm and LED2_ peak at 598 nm. The biggest increase of dry weight (DW) was measured in E. sativa under T5 (0.657 g DW/plant) and the lowest in D. tenuifolia under LED1 (0.080 g DW/plant). GSL content was found to vary significantly, regardless of the light treatment, but it is related with genotype (E. sativa, r = 0.802**). On average, the highest amount of 4-methylsulfinylbutyl-GSL (glucosativin) (7.3248 mg/g DW) was quantified in E. sativa and D. tenuifolia (6.7428 mg/g DW) under the T5. The regression analysis between different light wavelengths and glucosinolates showed the strongest correlation between photosynthetic photon flux density (PPFD_B) and 4-methylthiobutyl-GSL (glucoerucin) in E. sativa (r = 0.698*) and D. tenuifolia (r = 0.693*), respectively, which indicates the effect of light on the response of plants to induced stress and changes in GSL biosynthesis.
Ključne besede: salad vegetables, antioxidant compounds, light, abiotic stress, phytohormone
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Possibilities and concerns of implementing precision agriculture technologies on small farms in SloveniaJurij Rakun, Erik Rihter, Damijan Kelc, Denis Stajnko, Peter Vindiš, Peter Berk, Peter Polič, Miran Lakota, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Precision agriculture (PA) through the use and utilization of innovative technologies is a concept in agricultural management that enables long-term efficiency gains, control of unforeseen changes, and a reduction of negative impacts on the environment. However, there are even more reasons and benefits to using precision agriculture technologies (PATs) on farms, but the actual use on small farms is often questionable. The main objective of this research was to evaluate and analyze the current state of PA and its potential on a set of small farms. In addition, a comparison was made between small farms located in less favored areas (LFAs) and more favored areas (MFAs) to find if specific characteristics of the surrounding environment affect the (non-) implementation of these technologies by farm owners, with respect to the given regional possibilities. The result shows that 57.5% of respondents on these farms have never implemented PATs before and 20% are beginners in their respective fields. It was found that there were no statistically significant differences in the integration between fewer LFAs and MFAs technologies and their use in this study. The majority of respondents believe that the main changes need to occur on the level of politics. The results show that the level of cost or initial investment is the main reason and the main obstacle in the implementation of PATs on the surveyed farms.
Ključne besede: precision agriculture, small farm, technological innovations, implementation, situation overview, survey, ICT
Objavljeno v DKUM: 02.07.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 18
Celotno besedilo (295,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Merjenje mikroklime v nizkih tunelih z različnimi prekrivkamiAleš Bohak, 2019, diplomsko delo Opis: Za potrebe intenzivne pridelave hrane se vedno več rastlin goji v zavarovanih prostorih, kjer so rastline zaščitene pred neželenimi vremenskimi vplivi. Zavarovani prostori so lahko povsem enostavni objekti pokriti z različnimi folijami ali pa najsodobnejši steklenjaki z avtomatskim uravnavanjem klime. V letu 2017 smo na domači njivi na Pobrežju postavili štiri nizke tunele in jih prekrili z različnimi prekrivkami, in sicer z PE folijo debeline 60 µm in 150 µm, z PE folijo debeline 60 µm, ki je bila naluknjana in z 19 g PP folijo oziroma kopreno. V obdobju od 20. 4. 2017 do 18. 5. 2017 smo z dataloggerjem CR1000 podjetja Campbell Scientific konstantno merili zunanjo temperaturo in temperaturo v tunelih. Kot najprimernejša prekrivka se je izkazala koprena, saj je rastlinam nudila višje temperature ponoči, podnevi pa se v tunelih ni segrelo preveč. Kot neprimerni za prekrivanje nizkih tunelov sta se izkazali PE foliji debelin 150 in 60 µm, saj se je že ob zunanjih temperaturah nad 10 °C v njih ogrelo preko 40°C. Za poskusno rastlino smo v tunele posadili sadike nizkega fižola, vendar jih je že v prvi noči merjenja skoraj v celoti uničila zunanja temperatura -4,2°C.
Ključne besede: nizki tuneli, mikroklima, prekrivke
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 1017; Prenosov: 80
Celotno besedilo (976,75 KB) |
7. DOLOČANJE ODMERKA FITOFARMACEVTSKEGA SREDSTVA Z UPORABO MEHKEGA ODLOČITVENEGA MODELAPeter Berk, 2018, doktorska disertacija Opis: Pri procesu nanašanja fitofarmacevtskega sredstva, pomešanega z vodo (škropilna brozga) v predpisani koncentraciji, s klasičnimi pršilniki za kemično varstvo krošenj dreves v sadovnjaku se uporabljajo standardni modeli za izražanje odmerkov fitofarmacevtskega sredstva in se pri tem ne upoštevajo karakteristične lastnosti krošenj dreves v sadovnjaku. Rezultat takšnih modelov je nekontrolirano krmiljenje količine škropilne brozge skozi posamezne šobe na krošnjo drevesa. V doktorski disertaciji predstavljamo avtonomni sistem, ki omogoča nadzorovano krmiljenje količin brozge skozi šobe na različnih segmentih krošnje drevesa. Avtonomni sistem temelji na mehkem odločitvenem modelu, v katerega smo, zaradi preciznejšega krmiljenja količin brozge, vključili informacijo o ocenjeni vrednosti listne površine. Ocenjeno vrednost listne površine na segmentih krošnje drevesa smo ovrednotili na osnovi ročnih meritev, laserskega merilnega sistema in programskega algoritma, s katerim smo omogočili tridimenzionalno rekonstrukcijo krošnje drevesa. V eksperimentu v sadovnjaku smo za ovrednotenje listne površine zajeli različne starosti in sorte jablan ('zlati delišes', 'jonagold' in 'gala'). Z uporabo regresijske metode smo ocenili zvezo med dvema odvisnima spremenljivkama (digitalno število zadetkov odbitih laserskih žarkov in digitalna prostornina krošnje drevesa) in eno neodvisno spremenljivko (listna površina, ročno izmerjena). Glede na razmerje med številom oblakov točk in listne površine smo ugotovili, da znaša maksimalna vrednost korelacijskega koeficienta 0,878. Sestavni del mehkega odločitvenega modela je predstavljal mehki logični algoritem za krmiljenje tripoložajnih elektromagnetnih ventilov v pulznoširinskem načinu, ki smo jih namestili na prototip aksialnega pršilnika. Rezultati so pokazali, da lahko z mehkim odločitvenim modelom omogočimo krmiljenje količin škropilne brozge v točno določenem območju glede na ocenjeno vrednost listne površine, zato bo ta model v bližnji prihodnosti predstavljal močno orodje pri zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin.
Ključne besede: fitofarmacevtsko sredstvo, merjenje, krmiljenje, algoritem, krošnja drevesa
Objavljeno v DKUM: 26.07.2018; Ogledov: 2104; Prenosov: 160
Celotno besedilo (12,84 MB) |
8. Programmable ultrasonic sensing system for targeted spraying in orchardsDenis Stajnko, Peter Berk, Mario Lešnik, Viktor Jejčič, Miran Lakota, Andrej Štrancar, Marko Hočevar, Jurij Rakun, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: This research demonstrates the basic elements of a prototype automated orchard sprayer which delivers pesticide spray selectively with respect to the characteristics of the targets. The density of an apple tree canopy was detected by PROWAVE 400EP250 ultrasound sensors controlled by a Cypress PSOC CY8C29466 microcontroller. The ultrasound signal was processed with an embedded computer built around a LPC1343 microcontroller and fed in real time to electro-magnetic valves which open/close spraying nozzles in relation to the canopy structure. The analysis focuses on the detection of appropriate thresholds on 15 cm ultrasound bands, which correspond to maximal response to tree density, and this was selected for accurate spraying guidance. Evaluationof the system was performed in an apple orchard by detecting deposits of tartrazine dye (TD) on apple leaves. The employment of programmable microcontrollers and electro-magnetic valves decreased the amountof spray delivered by up to 48.15%. In contrast, the reduction of TD wasonly up to 37.7% at some positions within the tree crown and 65.1% in the gaps between trees. For all these reasons, this concept of precise orchard spraying can contribute to a reduction of costs and environmental pollution, while obtaining similar or even better leaf deposits.
Ključne besede: air-assisted sprayer, ultrasound, algorithm, programmable, microcontroller, spray distribution, orchard
Objavljeno v DKUM: 22.06.2017; Ogledov: 2341; Prenosov: 525
Celotno besedilo (890,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. SISTEM ZA KONTROLIRANO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV NA CILJNE POVRŠINE V PROSTORU DREVES SADOVNJAKAPeter Berk, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo razvili okolju prijazen avtomatiziran sistem, s katerim zagotavljamo kontrolirani nanos fitofarmacevtskega sredstva (FFS) na izbrane ciljne površine v prostoru habitusa dreves sadovnjaka. Realni model avtomatiziranega sistema smo realizirali s pomočjo prenosnega računalnika HP Compaq 6830s NA779ES, programskega orodja Matlab/Simulink R2011b, alternativne tehnike (mehko logično orodje FIS; Fuzzy Inference System), elektromagnetnih ventilov, krmilnega vezja elektromagnetnih ventilov, NI USB-6009 ADDA kartice, ultrazvočnih senzorjev, šob Lechler TR-80-015C in testnega poligona. Algoritem za pulzno širinsko krmiljenje elektromagnetnega ventila smo razvili s pomočjo orodja Matlab, pri čemer smo optimirali pravila in pripadnostne funkcije mehkega logičnega sistema. Rezultati so pokazali, da s pomočjo kontroliranega pulzno širinskega krmiljenja elektromagnetnih ventilov dosežemo enak učinek kot klasične metode, a ob manjši porabi FFS.
Ključne besede: Ključne besede: avtomatizacija, mehka logika, elektromagnetni ventil, fitofarmacevtska sredstva
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 2242; Prenosov: 282
Celotno besedilo (159,32 MB) |
10. |
