Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pričujoče magistrsko delo prikazuje in analizira notranji svet svetovne popotnice in pisateljice Alme Maksimilijane Karlin. Ta je o svojem popotovanju napisala potopise z naslovi Samotno potovanje, Urok Južnega morja in Doživeti svet. Ob tem je bila izdana knjiga z naslovom Popotne skice, kjer so zbrani njeni prispevki, poslani celjskemu časopisu Cillier Zeitung v času njenih potovanj. Potovanje Alme M. Karlin je bilo polno preprek, ki so oblikovale pisateljičin duševni svet. Avtorica je v potopisnih prispevkih poudarjala predvsem lastna občutja, ki so bila ključna za magistrsko delo. Na podlagi njenih mnenj in komentarjev smo si lahko ustvarili sliko njene osebnosti in sliko njenega odnosa do različnih tematik. Tematike, obravnavane v magistrskem delu, se pojavljajo v vseh njenih delih ter razkrivajo njen odnos do sebe in notranjih bojev, s katerimi se je spopadala na svoji poti. Razkrivajo tudi, kaj je nadvse ljubila, čemu se je odrekla, kaj je prezirala in kaj sovražila. Pomemben je njen odnos do spola, materinstva, družine in moških, s katerimi je imela zelo slabe izkušnje. Med pomembnejšimi so zagotovo njeni odnosi do potovanja, izobraževanja in umetnosti, tujine, tujcev in tuje kulture ter seveda do njene domovine, Evropejcev in Evrope. Zanimiv je tudi pisateljičin odnos do religije, ki se je spreminjal glede na njeno duševno stanje. Obravnave je deležen tudi odnos do vojne in politike, ki pride do izraza le ob posebnih trenutkih. Delo je vsekakor prikaz zanimivega potovanja po svetu, pisateljičine osebnosti in njenih skritih želja, upov, razočaranj ter njene osebne tragedije.
Ključne besede: Alma Maksimilijana Karlin, Samotno potovanje, Urok Južnega morja, Doživeti svet, Popotne skice, potopisi, avtobiografskost v potopisih
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1434; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: V Sloveniji so bila po drugi svetovni vojni zgrajena povsem na novo in na podlagi političnih odločitev tri mesta: Kidričevo, Nova Gorica in Velenje. Bila so modernistično zasnovana, kar jih dela za edina takšna mesta pri nas. Velenje je bilo pred odkritjem premoga le majhen trg, kjer so se prebivalci preživljali pretežno z obrtjo. To se je kmalu spremenilo, saj so leta 1875 odkrili prvo nahajališče lignita. Takrat so v Šaleški dolini odprli prvi premogovnik, ki na začetku še ni imel posrednega vpliva na rast, dokler v letih 1948 do 1955 ni prišlo do povečanja izkopa premoga. Nova delovna mesta, ki so nastala zaradi potreb čim večjega izkopa, so v Velenje privabila nove prebivalce iz celotne tedanje Jugoslavije. Premogovnik je tako postal glavni vir zaposlitve takratnih prebivalcev, prav tako pa so v šestdesetih letih odprli nov industrijski obrat Gorenje, ki se je ukvarjal s proizvodnjo gospodinjskih aparatov ter zaposloval pretežno žene rudarjev. Množično število priseljencev je kaj kmalu povzročilo stanovanjsko krizo. Pričelo je primanjkovati stanovanj v tedanjih rudarskih kolonijah, kjer je vladal zelo nizek stanovanjski standard. To je oblast spodbudilo, da je pričela razmišljati o urbanistični ureditvi Velenja. Prvi tak načrt je bil Vodilni regulacijski načrt za Velenje in je bil narejen leta 1947, pod okriljem arhitekta Marjana Šorlija, ki pa ni bil sprejet. Leta 1948 je nastal prvi urbanistični načrt, ki ga je zasnoval arhitekt Vilijem Strmecki in je bil le delno upoštevan. Naslednja urbanistična načrta sta nastala izpod rok arhitekta Janeza Trenza, ki ju je izdelal leta 1955 in 1957. Slednji je nato postal vodilni urbanistični načrt vse do leta 1993. Takrat sta mlada arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina izdelala nov načrt, ki je predvideval ureditev Velenja po Trenzovih načelih, ki so se v sedemdesetih in osemdesetih letih porazgubila. Želela sta na novo vzpostaviti modernistično mesto, ki je pričelo stagnirati. Vse do danes se je ohranila prvotna središčna ureditev mestnega trga. Preuredila sta stanovanjski kaos, dogradila nekaj poslopij ter delno spremenila cestni sistem in Velenje odprla širšemu prostoru. Velenje, ki danes velja za »mesto moderne«, je šele pred kratkim doživelo spremembo v mestnem središču, saj so zgradili nov sprehajalni predel, imenovan promenada, ki pa ruši zadnji veljavni urbanistični načrt. Razvoj mesta ni več tako hiter kot nekoč. V zadnjih letih so na obrobju mesta zgradili nekaj novogradenj, večinoma pa se obnavljajo stara poslopja, ki jim po potrebi spreminjajo namembnost. Velenje je vrhunec v urbanističnem razvoju doživelo v okviru realizacije načrtov Janeza Trenza v drugi polovici petdesetih let.
Ključne besede: Velenje, urbanistični načrt, premogovnik Velenje, industrializacija, Le Corbusier, Strmecki, Trenz, Korpnik in Vučina, razvoj mesta Velenje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 3210; Prenosov: 394
Celotno besedilo (1,91 MB)