| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trendi temperatur na Balkanu med letoma 1961 in 2018 ter ocena temperaturnih sprememb v obdobju 2021-2100
Patricija Tjukajev, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100. Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu. Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Ključne besede: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

2.
Prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in njihov vpliv na počutje starostnikov na primeru Doma Hmelina, d. o. o., Radlje
Patricija Tjukajev, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in ugotavljali njihov vpliv na počutje starostnikov. V teoretičnem delu smo opisali proces staranja v tretjem življenjskem obdobju, preučili trende in problematiko, povezano s staranjem prebivalstva ter analizirali kakovost življenja starostnikov in načine priprave na kvalitetno starost. Dotaknili smo se življenja v domovih za starejše in opredelili razloge za bivanje tam. Opisali smo izbrani dom za starejše, Dom Hmelina, ter predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo. V empiričnem delu smo v izbranem domu izvedli raziskavo o tem, kako tamkajšnje prostočasne dejavnosti vplivajo na življenje starostnikov. Ugotovili smo, da se več kot 75 % starostnikov dnevno udeležuje prostočasnih dejavnosti, med katerimi so najbolj obiskani pikniki, rojstnodnevna praznovanja in dnevna telovadba. Tisti, ki v domu bivajo dlje, pogosteje obiskujejo še molitvene urice, manj pa jogo smeha, ki je bolj priljubljena med novejšimi stanovalci. Starostniki ocenjujejo, da imajo dovolj možnosti izbire in nadzora ter dobre odnose z drugimi, se pa med stanovalci, ki v domu bivajo dlje, pogosteje pojavlja potrtost, osamljenost in občutek, da so drugim v breme. Starostniki, še posebej moški, pri udeležbi na dejavnostih opažajo pozitivne spremembe v življenju. Več kot 80 % stanovalcem, predvsem mlajšim, dejavnosti omogočajo sklepanje novih poznanstev.
Ključne besede: starostniki, domovi za starejše, prostočasne dejavnosti, kakovostno staranje
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 505; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Ekološki odtis Mestne občine Maribor
Patricija Tjukajev, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Varovanje okolja in ohranjanje narave sta danes nepogrešljivi temi, ko je govora o prihodnosti človeka na Zemlji. Sodobna družba se reševanja tega problema loteva z najrazličnejšimi raziskavami in ukrepi, s katerimi želi izboljšati ali vsaj ohraniti stanje okolja. Reševanja stanja okolja se lahko lotevamo na različnih nivojih, na podlagi različnih raziskav, od katerih je bolj popularna metoda ekološkega odtisa. Ta nam pokaže, koliko okoljskih virov imamo, v primerjavi s tem, koliko jih dejansko porabimo. V članku je predstavljen izračun ekološkega odtisa na primeru Mestne občine Maribor, ki do sedaj še ni bil narejen. V rezultatih so podani konkretni ukrepi, s katerimi bi v občini lahko zmanjšali pritiske na okolje, hkrati pa pri tem ne bi zapostavljali ekonomskih in socialnih interesov občine. Zaradi skromne metodologije zbiranja podatkov v Mestni občini Maribor so predstavljeni tudi vsi pomanjkljivi podatki, ki so nujni za izračun ekološkega odtisa, in bi utegnili občini koristiti v prihodnje, če bi se posluževali te metode.
Ključne besede: biokapaciteta, ekološki odtis, ekološki primanjkljaj, trajnostni razvoj, Mestna občina Maribor
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 682; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (310,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici