Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Ocena finančne upravičenosti investicije v sončno elektrarno : magistrsko delo
Patricija Halužan, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje upravičenost naložbe v toplotno črpalko in sončno elektrarno, pri čemer se osredotoča na zmanjšanje ogljičnega odtisa ter dolgoročno finančno vzdržnost. V nalogi so analizirani ključni dejavniki, kot so energetske potrebe, lokalni klimatski pogoji, stroški vzdrževanja, ter možnosti za pridobitev subvencij in drugih oblik finančne podpore. Ugotavlja se, da toplotne črpalke omogočajo energetsko učinkovito ogrevanje z izkoriščanjem naravnih virov, kot so zrak, voda in zemlja, ter lahko v kombinaciji s sončno elektrarno, ki zagotavlja obnovljivo električno energijo, pripomorejo k trajnostni energetiki. Naloga se primerja s prejšnjim sistemom ogrevanja na lesno biomaso, ki se zaradi pomanjkanja virov in naraščajočih stroškov izkazuje za manj vzdržnega. Obravnava, kako prehod na toplotno črpalko in sončno elektrarno omogoča dolgoročne prihranke ter zmanjša odvisnost od fosilnih goriv. Celovito so ocenjeni ekonomski in okoljski vidiki investicije, vključno s povračilno dobo, vplivom na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in trajnostnim razvojem. Tako naloga predstavlja celovit pristop k oceni smiselnosti prehoda na obnovljive vire energije za učinkovitejše in trajnostne rešitve ogrevanja ter pridobivanja elektrike.
Ključne besede: sončna elektrarna, električna energija, samooskrba, investicija, finančna upravičenost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,51 MB)

Anaerobna razgradnja hmeljevine glede na različne dodatke - potek temperaturne krivulje ter primerjava vsebnosti rastlinskih hranil pred in po procesu razgradnje : diplomsko delo
Patricija Halužan, 2021, diplomsko delo

Opis: Hmeljevina (trta in listi hmelja), ki ostane po spravilu pridelka hmelja, predstavlja dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP, s katerim vpeljujejo v slovenska hmeljišča biokrožno gospodarstvo, na kmetijah Jelen in Gajšek, po obiranju hmelja v letu 2019 postavili poskus, s katerim smo preučevali proces anaerobne razgrajevanje hmeljevine, prepletene z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), z različnima dodatkoma (piščančji gnoj in pripravek iz alg in bentonita) v primerjavi s kontrolo (brez dodatka). V kupih smo spremljali temperaturo v času procesa razgradnje pod črno folijo ter primerjali C/N razmerje in vsebnost hranil na začetku in na koncu procesa po petih mesecih. Temperaturni prag za razgradnjo PLA vrvice in za higienizacijo je bil dosežen v kupu z dodatkom pripravka iz alg in bentonita in v kupu z dodatkom piščančjega gnoja. Kupa hmeljevine, kjer smo dodali piščančji gnoj ali pripravek iz alg in bentonita, sta imela ožje C/N razmerje ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolo. V kupu z dodatkom piščančjega gnoja se je nakazala višja vsebnost fosforja ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolnim kupom in kupom z dodanim pripravkom iz alg in bentonita. Vsebnost kalija se je z anaerobno razgradnjo občutno povišala v vseh kupih. Po kakovostnem razredu in vsebnosti težkih kovin bi bil za gnojenje najprimernejši kup z dodatkom Glenorja. PLA vrvica se je v vseh obravnavanjih z anaerobnim procesom po petih mesecih dobro razgradila.
Ključne besede: hmelj, hmeljevina, anaerobna razgradnja, temperatura, temperaturna krivulja, biomasa
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1050; Prenosov: 81
Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh