| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalizacija poli(glicidil) metakrilatov z multifunkcionalnimi amini
Patricia Grušovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo pripravili poli(glicidil) metakrilate z različnim molskim deležem zamreževala etilenglikol dimetakrilata. Kot osnovno tehniko za pripravo polimerov smo uporabili termično polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležom notranje faze (HIP emulzije – High Internal Phase Emulsion). Vzorce smo pred nadaljnjo funkcionalizacijo očistili nečistoč z izopropanolom v Soxhletovi aparaturi in jih nato posušili na zraku. Pripravljeni polimerni vzorci so nam služili kot osnova za nadaljnjo funkcionalizacijo z različnimi multifunkcionalnimi amini. Izbrani amini so bili 1,8-diaminooktan, tris(hidroksimetil)aminometan in tris(2-aminoetil)amin. Za te amine smo se odločili zaradi različne razvejanosti, dolžine verig in vsebnosti amino skupin. Nato smo vzorce analizirali z različnimi analitskimi metodami. Pri elementni analizi smo potrdili, da je potekla uspešna funkcionalizacija preko obeh postopkov, ki smo jih uporabili. Rezultati kažejo, da se je s povečanjem deleža zamreževala nižal odstotek konverzije. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo preverili morfologijo osnovnih monolitov. S pridobljenih posnetkov je razvidno, da imajo pripravljeni vzorci značilno poliHIPE strukturo in se razlikujejo predvsem v premeru por. Analiza je pokazala, da je vzorec z najvišjim molskim deležem zamreževala imel tudi največji premer por. S porozimetrom smo določili specifično površino osnovnih vzorcev. Rezultati, ki smo jih dobili, so bili okoli 5 m2/g. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da smo s stopnjo zamreženja le malo vplivali na BET specifično površino.
Ključne besede: funkcionalizacija, poliHIPE struktura, glicidil metakrilat, multifunkcionalni amini, termična polimerizacija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 238; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

2.
Sinteza in simulacija separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izobutanol, n-butanol in voda
Patricia Grušovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo pripravili in preučili različne sheme separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izo-butanol in voda ter izvedli njihovo simulacijo s programom Aspen Plus V10. Simulirali smo štiri različne procesne sheme. Tri procesne sheme smo sintentizirali na principu zaporednih destilacijskih kolon, četrto shemo pa smo sintentizirali na principu azeotropne destilacije. Četrto procesno shemo smo simulirali dvakrat. V primeru prve simulacije smo kot glavni kriterij postavili čim boljšo separacijsko učinkovitost, v drugi simulaciji pa smo postavili kot glavni kriterij ekonomsko ugodnost sheme. Raziskali smo vpliv obratovalnih parametrov na čistost n-butanola in porabo pogonskih sredstev. Iz rezultatov je razvidno, da obratovalni parametri, razen pretoka destilacijskega ostanka v preučevanih območjih nimajo velikega vpliva na čistost pridobljenega n-butanola, imajo pa velik vpliv na porabo pogonskih sredstev. Nadaljnje smo sintentizirane sheme ovrednotili z ekonomskega in separacijskega vidika. Najvišji izkoristek procesa in najvišjo čistost n-butanola smo dosegli pri simulaciji separacije dane zmesi z uporabo treh zaporednih destilacijskih kolon. Končni produkt je n-butanol s čistostjo w = 99,9 % . Izkoristek separacije dane procesne sheme je bil 99,9 %. Najnižji izkoristek procesa, če ne upoštevamo osnovne procesne sheme z eno destilacijsko kolono smo dobili pri simulaciji procesne sheme z dvema destilacijskima kolonama (93,1 %). Ekonomsko analizo shem smo opravili s programom Aspen Economic Analyzer. Najvišja investicija bi bila v procesno shemo z dvema destilacijskima kolonama (1,96 M€), najnižja investicija pa v procesno shemo na principu azeotropne destilacije, kjer je glavni kriterij ekonomska ugodnost sheme (0,763 M€). Ta shema ima tudi najnižjo dobo vračanja (0,11 a).
Ključne besede: n-butanol, ločevanje azeotropov, destilacija, simulacija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici