| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv virtualne resničnosti na delovanje avtonomnega živčevja
Patric Rajšp, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Tehnologija, ki mogoča prikaz virtualne resničnosti je v sodobnem svetu vse bolj dostopna. V prosti prodaji so mnoge različne vsebine, ki sprožajo različne fiziološke odzive avtonomnega živčnega sistema. V raziskavi smo raziskali kako simulirana podvodna igra v virtualni resničnosti vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema. Metode: V raziskavi smo uporabili eksperimentalno kvantitativno metodo. Vključenim prostovoljcem smo preko neinvazivnega merjenja različnih parametrov hemodinamike posredno merili delovanje avtonomnega živčnega sistema, med uporabo VR očal ter po uporabi VR očal. Podatke smo objektivno pridobili preko meritev hemodinamike ter subjektivno preko raziskovalčevega poročanja občutkov. Scenarij je obsegal stresne in prijetne dogodke. Hemodinamični odziv smo merili z napravo Task Force Monitor. Rezultati: Frekvenca srca (HR) je največji porast dosegla iz povprečnih 92±4,5 v mirovanju na povprečnih 110±20 utripov na minuto v stresnem območju. Srednji krvni tlak (MAP) je najvišjo vrednost dosegel v stresnem območju (iz 105±3,2 mmHg na 111±12 mmHg). Najnižjo vrednost MAP smo zabeležili v prvem prijetnem delu VR, in sicer 102±10mmHg. V stresnem delu virtualne resničnosti je povečano delovanje simpatičnega avtonomnega ter v prijetnem delu povečano delovanje parasimpatičnega živčnega sistema. Sklep: Avtonomni živčni sistem se odziva na zunanje informacije; naj si bodo te iz resničnega okolja ali virtualne resničnosti. Neprijetni/prijetni dogodki v virtualni resničnosti povzročijo resničen stres v človeškem telesu.
Ključne besede: virtualna resničnost, avtonomni živčni sistem, podvodni virtualni svet
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 693; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

2.
SPREMEMBE HEMODINAMIČNIH PARAMETROV MED SIMULACIJO VESOLJSKEGA POLETA IZ MARSA NA ZEMLJO
Patric Rajšp, 2016, diplomsko delo

Opis: Uvod: Za poglobljeno razumevanje delovanja kardiovaskularnega sistema v ekstremnih pogojih smo v simulacijskem okolju simulirali umetno gravitacijo Marsa, Zemlje in vesolja. Različni nakloni simulirajo različne umetne gravitacije, gravitacijo Marsa (20° naklon glede na vodoravno lego), ničelno gravitacijo (-6° naklon od vodoravne lege, glava navzdol) in gravitacijo Zemlje (80° naklon). Med raziskavo smo spremljali različne hemodinamske parametre in opazovali njihove spremembe. Metode: Izvedli smo kvantitativno študijo, ki je vključila 4 zdrave prostovoljce. Namestili smo jih v nagibno mizo ter s spremembo naklona na -6°, 20° in 80° glede na horizontalno lego spremljali hemodinamski odziv. Ocenjevali smo frekvenco srca (HR), sistolični krvni tlak (SBP), srednji arterijski tlak (MAP), diastolični krvni tlak (DBP), minutni iztis srca (CO), sistemsko upornost ožilja (TPR) in variabilnost srčne frekvence (HRV). Rezultati: Frekvenca srca (HR) je največji porast dosegla ob simulaciji gravitacije Zemlje povprečnih 83±12 utripov na minuto; iz področja vesolja se je frekvenca srca dvignila za 19% (p<0,05). Sistolični krvni tlak (SBP) je najnižjo vrednost dosegel na območju ničelne gravitacije povprečnih 98±12 mmHg in najvišjo pri naklonu 80°, in sicer 124±10mmHg(p<0,05). Srednji arterijski tak (MAP) je v simuliranem gravitacijskem okolju Marsa znašal 88±8 mmHg, nakar je se je ob spremembi naklona na -6° znižal za 20 % (p<0,05). Diastolični krvni tlak (DBP) je najnižje vrednosti dosegal na območju simulirane ničelne gravitacije 53±10 mmHg in najvišjo na območju Zemlje 87±9 mmHg (p<0,05). Minutni iztis srca (CO) je bil skozi vsa tri simulirana okolja od vseh parametrov najbolj konstanten s standardnim odklonom okrog 1 l/min (p<0,05). Sistemska upornost ožilja (TPR) je najnižjo vrednost dosegla na -6° naklonu, in sicer 833±191 dyn·s·cm-5in najvišjo na 80° naklonu, in sicer 1302±267 dyn·s·cm-5(p<0,05). Diskusija in zaključek: Sprememba simuliranih območji vpliva na spremembo hemodinamski parametrov, poznavanje sprememb omogoča delovanje v smeri povečane varnosti ljudi, ki so v območjih s spremenjeno gravitacijsko silo.
Ključne besede: Hemodinamični, Mars, Zemlja, Vesolje, umetna, gravitacija, Hrv, vesoljski, polet, obtočila, srce, ožilje, krvi, tlak
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1470; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici