| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
FUNKCIONALIZACIJA VLAKEN ZA DOSEGO BIOAKTIVNIH LASTNOSTI MATERIALA
Nives Vodišek, 2010, diplomsko delo

Opis: Poudarek pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v uporabi biorazgradljivih vlaknotvornih materialov, kot so celulozna vlakna (naravna ter regenerirana celulozna vlakna). Eden izmed pomembnih kriterijev uporabnosti celuloznih materialov za posebne namene je predvsem njihova površinska in biološka aktivnost, kakor tudi biološka razgradljivost. Tako je celuloza idealni izhodni material za funkcionalizacijo z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti materialov, ter posledično ustvarjanja medicinskih izdelkov. Dejstvo je, da je veliko število proti-mikrobnih spojin, ki se uporabljajo za funkcionalizacijo celuloznih vlaken v tekstilni industriji, vendar se sklepa, da mnoga od teh ne zagotavljajo popolne varnosti za varovanje zdravja ljudi in okolja. Na razpolago je množica učinkovitih proti-mikrobnih spojin, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja, vendar se znanost pospešeno posveča iskanju spojin in razvoju postopkov, ki bi temeljili izključno na rabi naravnih materialov, ki zagotavljajo popolno varnost za ljudi kakor tudi okolje. Ena izmed najbolj obetavnih naravnih spojin z odličnimi proti-mikrobnimi lastnostmi je hitozan. Delovanje tega naravnega polisaharida, ki se pridobiva iz hitina, je odvisno deleža in, predvsem, dostopnosti aminskih skupin hitozana, ki jim pripisujemo proti-mikrobno delovanje. V raziskavi smo uporabili različna regenerirana celulozna vlakna, kot so: viskoza, liocel in modal, ki spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken za katere je znano da so, v primerjavi z bombažem, ki vsebuje znaten delež voskov, pektinov, naravnih barvil in nemalokrat obremenjenost s pesticidi, večje čistosti in zato za potrebe protibakterijskih obdelav še posebej zanimiva. Našteta vlakna smo protimikrobno funkcionalizirali s 1% raztopino hitozana. Uspešnost funkcionalizacije smo merili s potenciometrično titracijo, spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7 in z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod dobro sovpadajo. Največjo vsebnost aminskih skupin kaže viskoza, sledi modal in nato liocel. Rezultati obeh tehnik dobro sovpadajo. Vsebnost aminskih skupin vpliva na protimikrobni značaj vlaken. Dokazali smo, da je v povprečju pri vlaknih, z višjo vsebnostjo aminskih skupin dosežena boljša redukcija patogenih bakterij, kakor patogenih gliv. Funkcionalizirana vlakna kažejo potencialno uporabo na številnih področji kot so medicinske tekstilije, tehnične tekstilije, tekstilije za dom in prosti čas, oblačila za zaščito in šport itd.
Ključne besede: viskoza, modal, liocel, hitozan, karakterizacija aminskih skupin, potenciometrična titracija, spektrofotometrična metoda C.I. Acid Orange 7, polielektrolitska titracija, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2158; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
PRESKUŠANJE LASTNOSTI IZDELKOV IZ NARAVNE VOLNE
Sabina Sovič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je poudarek usmerjen v obravnavo in preskušanje izdelkov iz volne za podjetje Soven d.o.o., ki se ukvarja s predelavo volne in izdelavo izdelkov iz nje. Volna je naravno organsko beljakovinsko vlakno, ki spada v skupino keratinskih vlaken in je že od nekdaj cenjeno vlakno. Odlikuje jo množica dobrih lastnosti, saj so izdelki iz volne udobni, se ne mečkajo, zaradi dobrih izolacijskih lastnosti pozimi grejejo, poleti pa hladijo. Kvalitetni volneni izdelki in mešanice z drugimi vlakni so označeni z mednarodnimi znaki kvalitete Woolmark ( 100 % volna ) in Woolmark Blend ( lahko je prisotno še katero izmed drugih vrst vlaken, kjer pa mora biti delež volne najmanj 50 % ). Vse tekstilne materiale, tudi volnene, je pred komercialno rabo potrebno kvalitativno ovrednotiti skladno z ustreznimi standardi. Šele na podlagi testiranj določenih parametrov, kot so npr. pretržna sila in pretržni raztezek, skrčenje, reakcija vodnega ekstrakta, odpornost na umazanijo, itd. je možno sklepati na lastnosti nekega tekstilnega materiala, kar je tudi vodilo za številna podjetja, ki si prizadevajo za vse boljšo kvaliteto lastnih izdelkov. Diplomsko delo zajema analizo kakovosti izdelkov iz naravne volne na osnovi testiranj različnih parametrov. Glede na specifične potrebe podjetja Soven d.o.o., so bili prav na podlagi analiz kakovosti definirani različni tehnični parametri in izdelane pripadajoče tehnične specifikacije z namenom zagotavljanja optimalne in konstantne kakovosti izdelkov prej omenjenega podjetja.
Ključne besede: naravna volna, testiranje, barvne obstojnosti, mehanske lastnosti
Objavljeno: 13.04.2011; Ogledov: 2701; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
VPLIV SUŠENJA S HITOZANOM FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN NA NJIHOV PROTI-MIKROBNI ZNAČAJ
Mateja Fuks, 2011, diplomsko delo

Opis: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov se uporabljajo različne proti-bakterijsko učinkovite spojine, vendar pa večina od teh ne zagotavlja potrebne varnosti za varovanje ljudi in okolja. Med naravnimi sredstvi s protimikrobnim delovanjem je hitozan ena izmed najbolj obetajočih proti-bakterijsko delujočih spojin sodobnega časa. V raziskavi smo uporabili različna celulozna vlakna, predvsem zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat z dobro površinsko aktivnostjo. Poleg naravne celuloze - bombaža smo v eksperimentalno delo vključili tudi viskozo, liocel in modal kot predstavnike regeneriranih celuloznih vlaken, ki so v primerjavi z bombažem čistejši in zato še posebej zanimiv substrat za funkcionalizacijo s hitozanom. Za dosego optimalne zaščite tekstilnega materiala se predpostavlja da ima, poleg koncentracije hitozana, pomemben vpliv tudi temperatura sušenja, ki bi potencialno lahko vplivala na delež dostopnih aminskih skupin. V ta namen smo v kombinaciji z izbranima koncentracijama hitozana v impregnacijski kopeli skušali določiti optimalno temperaturo sušenja, s pomočjo katere bi bilo morda možno zagotoviti večji delež dostopnih aminskih skupin, ki predstavljajo aktivna mesta protimikrobnega delovanja. Glede na dejstvo, da se obravnavana celulozna vlakna razlikujejo po strukturi, je bil namen raziskave oceniti tudi vpliv nadmolekulske strukture na vezavo hitozana v odvisnosti od izbrane temperature sušenja. Za posamezno vrsto neobdelanih in s hitozanom funkcionaliziranih celuloznih vlaken smo določili vsebnost vlage, kot najpomembnejši kriterij naloge v smislu protimikrobne učinkovitosti pa smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII. Rezultati kažejo odvisnost med temperaturo sušenja in deležem dostopnih aminskih skupin funkcionaliziranih vlaken, ki se spreminja glede na izbrano temperaturo sušenja.
Ključne besede: hitozan, funkcionalizacija, celuloza, Acid orange VII, vsebnost vlage, aminske skupine
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 1611; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (583,21 KB)

5.
ŠTUDIJ LASTNOSTI VLAKEN IZ PERUTNINSKEGA PERJA
Andreja Križanec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Perutninsko perje je eden od zelo obremenjujočih odpadkov perutninske industrije, zato bo pomenil razvoj novih možnosti uporabe in predelave odpadnega perutninskega perja enega od najpomembnejših dosežkov te branže. Cilj diplomskega dela je bil raziskati lastnosti vlaken iz odpadnega perutninskega perja in ugotoviti na katerih področjih in za kakšne materiale/izdelke bi bila potencialno uporabna. Rezultati so pokazali, da je perutninsko preje po kemizmu zelo podobno volni. Osnovna razlika je v tem, da so reakcije v topilih in reagentih pri perju, zaradi kompaktnejše nadmolekulske strukture počasnejše in manj intenzivne kot pri volni. Perje pri standardni atmosferi navzema okrog 13 % manj vlage in po omakanju in centrifugiranju zadržuje okrog 12 % manj vode kot volna, ima nekoliko nižjo trdnost in je v povprečju mnogo tanjše od volne. Boljša odpornost na kemikalije in nabrekanje v vodi v primerjavi z volno, daje perju boljšo potencialno uporabnost za tehnične tekstilije in kompozite, kot so npr.: izolacijski in filtracijski materiali.
Ključne besede: perutninsko perje, keratin, volnena vlakna, higroskopičnost, kvalitativne analize
Objavljeno: 02.09.2011; Ogledov: 1643; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)

6.
BARVA IN BARVANJE BOMBAŽA Z NARAVNIMI BARVILI
Tamara Munda, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali možnosti barvanja bombažne tkanine z naravnimi rastlinskimi barvili, pridobljenimi iz kurkume, koprive in hrastovega lubja. Barvanje je potekalo po izčrpalnem postopku, ob dodatku različnih kovinskih soli (Fe, Al, Cu) ali brez njih, pri različnih pH vrednostih. Kovinske soli vplivajo na barvni ton in boljše vezanje barvila z vlaknom. Po barvanju smo vzorce oprali. Izvedli smo tudi spektrofotometrično vrednotenje barve na opranih in neopranih vzorcih. Pri barvanju s kurkumo smo dobili različne rumene in rjave tone, pri barvanju s koprivo manj izrazite sivkasto-rjave barvne tone in pri barvanju s hrastovim lubjem rjavo oranžna obarvanja. Pri barvanju s kurkumo smo glede na pričakovanja dosegali najboljše rezultate ob sočasni uporabi aluminijevega sulfata in brez uporabe kovinskih soli v kislem mediju. V primeru barvanja s koprivo so bila najboljša obarvanja ob sočasni uporabi bakrovih in železovih sulfatov v alkalnem mediju, v primeru barvanja s hrastovim lubjem pa ob sočasni uporabi bakrovega sulfata in brez uporabe kovinskih soli v kislem mediju.
Ključne besede: naravna barvila, barvanje, kurkuma, kopriva, hrast, barvnometrično vrednotenje
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 3700; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
ŠTUDIJ VPLIVA OBDELAVE S HITOZANOM NA HIDROFOBNO/HIDROFILNI KARAKTER VLAKEN
Karmen Lozinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi porasta mikrobiološko pogojenih bolezni in okužb potekajo številne raziskave z namenom poiskati trajne rešitve z novimi biorazgradljivimi materiali, obdelavami oz. tehnologijami, ki zagotavljajo trajne učinke ob popolni varnosti tako za človeka kot okolje. Hitozan je eno izmed najbolj obetajočih naravnih sredstev s protimikrobnim delovanjem, vendar pa obdelave tekstilnih vlaken s hitozanom bistveno vplivajo na površinske lastnosti materiala in na njegov hidrofilno/hidrofobni karakter, ki je pri medicinskih aplikacijah bistvenega pomena. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti kako obdelava celuloznih vlaken (bombaž, viskoza, modal in liocel) s hitozanom ter različni pogoji sušenja vplivajo na njihove površinske hidrofilno/hidrofobne lastnosti. Raziskava sprememb hidrofilno/hidrofobnih lastnosti bombaža in različnih tipov viskoznih vlaken bo omogočila izbiro najprimernejše surovine za posamezne izdelke in nakazala možnosti za povečanje njihove vpojnosti, ki bi naj zadostile različnim zahtevam potrošnikov. Rezultati so pokazali, da se regeneriranim celuloznim vlaknom po obdelavi s hitozanom hidrofilnost signifikantno zviša, in sicer v povprečju za 10 %. Sušenje s hitozanom obdelanih vlaken pri višji temperaturi kratek čas ugodneje vpliva na zvišanje hidrofilnosti kot sušenje pri sobni temperaturi. Bombažu pa se po obdelavi s hitozanom hidrofilnost zniža, saj se stični koti z vodo v primerjavi z neobdelanimi vlakni zvišajo za 6 %.
Ključne besede: medicinske tekstilije, celuloza, bombaž, viskoza, modal, liocel, hitozan, tenziometrija, stični kot
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 1877; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

8.
Funkcionalizacija viskoze s hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino (BTCA)
Jasna Tompa, 2011, magistrsko delo

Opis: Viskozna vlakna spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken in predstavljajo zanimiv nosilni substrat za potrebe proti-mikrobnih obdelav. Ena izmed najbolj obetajočih proti-mikrobno delujočih spojin sodobnega časa je hitozan. V tej raziskavi smo viskozo za dosego njene proti-mikrobne učinkovitosti obdelali z hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino BTCA, ki predstavlja dober nadomestek za formaldehidne reagente, namenjene obdelavi za izboljšanje mečkavosti materialov iz celuloze. Poudarek raziskovalnega dela je bil usmerjen tudi v izvor temperature obdelave, saj smo predpostavili, da bi sušenje s pomočjo mikrovalov lahko ugodno vplivalo na bolj učinkovito zamreženje viskoze. Učinkovitost zamreženja viskoze smo ovrednotili z različnimi analiznimi metodami. S FT-IR spektroskopijo smo potrdili nastanek estrnih povezav med hidroksilnimi skupinami viskoze in karboksilnimi skupinami BTCA. Učinkovitost zamreženja se odraža tudi na spremembi mehanskih lastnosti, zato smo z merjenjem kota poravnave ter pretržne sile in raztezka proučili morebitno poslabšanje mehanskih lastnosti viskoze po zamreženju. Glede na mehanizem zamreženja je pomemben tudi delež dostopnih karboksilnih skupin BTCA, ki so po zamreženju prisotne v materialu. Zato smo za določanje le teh uporabili klasično indirektno metodo metilensko modro. Kot najpomembnejši kriterij naloge, v smislu protimikrobne učinkovitosti, smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII in mikrobiološkim testiranjem. Rezultate smo nato primerjali z rezultati, dobljenimi na osnovi klasičnega načina obdelave po tako imenovanem postopku suhega zamreženja. Na ta način smo ocenili uspešnost obdelav, izpeljanem po enem in drugem postopku.
Ključne besede: Zamreženje, hitozan, 1, 2, 3, 4 – butantetrakarboksilna kislina (BTCA), viskoza, FT-IR spektroskopija, pretržna sila, pretržni raztezek, kot razgubanja, metilensko modro, Acid Orange VII.
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2291; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

9.
Study of crosslinking efficiency of cotton cellulose by different physical-chemical methods and genetic programming
Olivera Šauperl, Miran Brezočnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: We have investigated the crosslinking effect of unmercerized and mercerized cotton celluose crosslinked with different BTCA mass fractions in the impregnation bath. Crosslinking efficiency was analyzed using FT-IR spectroscopy, water retention capacity method, tensiometry and the methylene blue method. On the basis of the experimental data which was obtained with theseparate physical-chemical methods, different prediction models for crosslinking efficiency was developed. Modelling was taken out with the genetic programming method. Research shows good accordance of the experimentaldata with the genetic models.
Ključne besede: textile fibres, cotton, cellulose, crosslinking, FTIR spectroscopy, methylene blue method, water retention capacity, tensiometry, genetic programming
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1222; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Cellulose fibres functionalised by chitosan : characterization and application
Simona Strnad, Olivera Šauperl, Lidija Fras Zemljič, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: cellulose fibers, medical applications, chitosan, antimicrobic properties
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 933; Prenosov: 13
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici