| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Economical chemical recycling of complex PET waste in the form of active packaging material
Julija Volmajer Valh, Dimitrije Stopar, Ignacio Selaya Berodia, Alen Erjavec, Olivera Šauperl, Lidija Fras Zemljič, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Since millions of tons of packaging material cannot be recycled in conventional ways, most of it ends up in landfills or even dumped into the natural environment. The researched methods of chemical depolymerization therefore open a new perspective for the recycling of various PET materials, which are especially important for packaging. Food preservative packaging materials made from PET plastics are complex, and their wastes are often contaminated, so there are no sophisticated solutions for them in the recycling industry. After integrating the biopolymer chitosan, which is derived from natural chitin, as an active surface additive in PET materials, we discovered that it not only enriches the packaging material as a microbial inhibitor to reduce the bacteria Staphylococcus aureus and Escherichia coli, thus extending the shelf life of the contained food, but also enables economical chemical recycling by alkaline or neutral hydrolysis, which is an environmentally friendly process. Alkaline hydrolysis at a high temperature and pressure completely depolymerizes chitosan-coated PET packaging materials into pure terephthalic acid and charcoal. The products were characterized by Fourier-transform infrared spectroscopy, proton nuclear magnetic resonance spectroscopy, and elemental analysis. The resulting reusable material represents raw materials in chemical, plastic, textile, and other industries, in addition to the antimicrobial function and recyclability itself.
Ključne besede: chitosan, active packaging, PET, recycling, reusability
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Nanodelci hitozana kot potencialni protimikrobni premaz
Zdenka Peršin Fratnik, Uroš Maver, Metod Kolar, Olivera Šauperl, Lidija Fras Zemljič, Boštjan Vihar, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen študije je bil ugotoviti protimikrobno učinkovitost hitozanskih nanodelcev v primerjavi s hitozansko raztopino in sled temu njihovo učinkovito rabo na medicinskih tekstilnih materialih.
Ključne besede: chitosan, nanoparticles, antimicrobial activity, coatings, medical textile materials
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (903,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Testiranje funkcionalnih materialov za podjetje Tekstina d.o.o. : diplomsko delo
Katja Berden, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema testiranje različnih tekstilnih materialov, izdelanih v podjetju TEKSTINA d. o. o, ki je sicer proizvajalec različnih tekstilnih materialov za potrebe visoke mode, tkanin za posteljno perilo in tkanin z visoko funkcionalno vrednostjo. Prav slednja prestavljajo vse večji izziv na trgu, saj morajo tovrstni izdelki izpolnjevati različne funkcionalnosti, ki pa so povezane tako s samim substratom, njegovimi fizikalno-kemijskimi značilnostmi, kakor tudi s samim načinom obdelave. Preskusi zajemajo določanje površinske mase, debeline, pretržne sile in raztezka, nagnjenosti k pilingu, določanje sprememb tekom drgnjenja materiala ob abrazivno sredstvo, vodoodbojnosti, določanje dihalnih sposobnosti (prehod vlage, toplote, zraka skozi material), vpojnosti in preverjanje končnih uporabnih lastnosti v smislu obstojnosti barve na pranje in drgnjenje in dimenzijske spremembe. Na osnovi opravljenega eksperimentalnega dela in posledično pridobljenega relativno velikega števila podatkov je opredeljena funkcijska sposobnost vsake od testiranih tkanin.
Ključne besede: Laboratorijsko preskušanje, tkanine, tehnična specifikacija, mehansko-kemijske lastnosti.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

4.
Testiranje laminatov za potrebe podjetja Andraž d.o.o. : diplomsko delo
Tina Pompe, 2019, diplomsko delo

Opis: Različna oblačilna podjetja se vse bolj zavedajo pomena pravočasnega in natančnega preskušanja tekstilnih materialov z namenom preverjanja njihove dejanske kakovosti, saj določeni proizvajalci tekstilnih materialov pogosto ponujajo izdelke, ki ne zadovoljujejo vseh kriterijev glede brezhibnih uporabnih in negovalnih lastnosti svojih proizvodov. Eno izmed slovenskih podjetij, ki velik poudarek namenja kakovosti izdelanih oblačil in posledično tudi lastni blagovni znamki, je podjetje Andraž d.o.o. iz Celja. Velik problem na katerega je omenjeno podjetje naletelo je delaminacija oblačil v katera so vgrajeni tekstilni materiali s poliuretanskim premazom (t.i. laminati). Osnovni namen diplomskega dela je bil zato ugotoviti potencialni razlog za izrazito delaminacijo številnih oblačil. Omenjeno podjetje izpostavlja izrazito slabo kakovost kupljenih materialov iz katerih so bila sešita različna oblačila za šport in prosti čas in iz tega izhajajočih številnih reklamacij, ki so jih sprožili nezadovoljni kupci. V ta namen so bili testirani različni materiali, ki jih podjetje na osnovi številnih reklamacijskih postopkov smatra kot neproblematične, in materiali, ki jih podjetje smatra kot izjemno problematične. Osnovni namen pričujočega dela je bil zato testiranje različnih tekstilnih materialov, skladno s standardiziranimi metodami, tipičnimi za področje laminatov oz. materialov s premazi z namenom ugotoviti vzrok za poškodbe tekstilnih substratov, vgrajenih v številna oblačila podjetja Andraž d.o.o. Na osnovi opravljenih analiz je možno zaključiti na neustreznost materialov, kot posledice slabe kakovosti tekstilnih laminatov.
Ključne besede: PA, PES, PVC, PU, laminati, premazi, delaminacija
Objavljeno v DKUM: 12.02.2020; Ogledov: 1288; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Testiranje funkcionalnih materialov za podjetje prevent&deloza d.o.o. : diplomsko delo
Viktorija Šega, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi razvoja panog in tehnologij so se na trgu pojavila oblačila z dobrimi funkcionalnimi lastnostmi, kar se kaže tudi v boljši zaščiti ljudi v ekstremnih pogojih. Vse omenjeno pomeni da se, vzporedno z zavedanjem o potencialnih nevarnostih, razvijajo tudi posamezna podjetja, specializirana za izdelavo zaščitnih oblačil. Diplomsko delo je osredotočeno na testiranje ploskih tekstilij za potrebe podjetja Prevent & Deloza d.o.o., ki že leta uspešno proizvaja zaščitna oblačila. Omenjeno podjetje pri posameznih dobaviteljih nabavlja različne tekstilne substrate, ki jih proizvajalec opremlja z ustreznimi tehničnimi listi. Pri preverjanju posameznih parametrov, ki so sicer zapisani v tehničnem listu proizvajalca pa se pri testiranju v neodvisnih laboratorijih pojavljajo primeri, da se rezultati ne skladajo v celoti z deklariranimi vrednostmi. Vse omenjeno lahko predstavlja velik problem za podjetje, ki se s svojimi oblačili prijavlja na npr. razpis na določeno javno naročilo, saj lahko na osnovi tehničnega lista proizvajalec oblačil sklepa, da je kakovost ustrezna, dejansko pa ta ni. V ta namen so bila opravljena številna testiranja ploskih tekstilih materialov z namenom preveriti izbrane parametre in jih primerjati z deklariranimi vrednostmi. Na osnovi testiranja je za določene primere ugotovljeno znatno odstopanje rezultatov neodvisnih meritev v primerjavi z deklariranimi vrednostmi.
Ključne besede: zaščitni materiali, oblačila, testiranje, kakovost.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2019; Ogledov: 1257; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

6.
Funkcionalizacija celuloze s kopolimeroma hitozan/eugenol in hitozan/oleuropein : doktorska disertacija
Jasna Tompa, 2019, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije v osnovi izhaja iz postavljenega problema, da obstoječe protimikrobne obdelave celuloznih materialov, zaradi stalnih in prekomerno uporabljenih protimikrobnih spojin, vodijo do odpornosti mikroorganizmov na njihovo delovanje. Izmed naštetega še posebej izstopa obdelava tekstilnih substratov za razvoj produktov, namenjenih medicini in higieni. Trend razvoja inovativnih produktov je zato na omenjenem področju vse bolj usmerjen v protimikrobne obdelave površin celuloznih materialov, ki temeljijo izključno na rabi naravnih, ne-toksičnih in biološko razgradljivih učinkovin. V ta namen se pogosto uporablja hitozan, derivat hitina, ki izkazuje odlične lastnosti, kot so dobra adhezivnost, biološka razgradljivost in protimikrobna učinkovitost. Žal pa obdelave celuloznih materialov s hitozanom niso zmeraj idealno dobre v smislu ponovljivosti obdelave in zato ponovljive redukcije patogenih mikroorganizmov. Iz tega razloga je smiselno v obdelavo s hitozanom vključiti še katero izmed naravno protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenol in oleuropein. Obe omenjeni učinkovini izkazujeta odlične biološke in farmakološke lastnosti, ki pa v kombinaciji s hitozanom in kasnejšim prenosom na izbran tekstilni substrat iz celuloze, še nimata vidnejše vloge. V doktorski disertaciji smo tako hitozan uporabili kot izhodno protimikrobno sredstvo za pripravo novih formulacij v kombinaciji z naravnima učinkovinama (eugenol, oleuropein). Namen vključitve omenjenih učinkovin v sistem s hitozanom predstavlja nadgradnjo in izboljšanje funkcionalnosti hitozana z antioksidativnimi, fizikalno-kemijskimi in biološkimi lastnostmi. To lahko dosežemo na različne načine, med drugim z metodo kemične in encimske funkcionalizacije, ki sta bili uporabljeni v fazi razvoja novih formulacij doktorske disertacije. Graft kopolimeri pridobljeni po omenjenih metodah so bili z vidika uspešnosti izvedene sinteze ovrednoteni z različnimi analiznimi metodami, in sicer spektroskopijo (ATR FT-IR, NMR, UV-VIS), potenciometrično titracijo, simultano termično analizo in z metodami za vrednotenje antioksidativne učinkovitosti (F-C, DPPH•, Redukcija Fe3+). Nadalje je raziskava potekala v smeri prenosa novo nastalih formulacij na izbran celulozni substrat. Zaradi dobrih površinskih aktivnosti, v smislu protimikrobne obdelave, je v ta namen bila izbrana viskoza kot primeren izhodni material za razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov. Za nanos posameznih obdelovalnih formulacij na površino viskoze je bil uporabljen impregnacijsko-sušilni postopek. Po opravljeni površinski funkcionalizaciji so bili vzorci viskoze okarakterizirani z ATR FT-IR spektroskopijo, metodo C.I Acid Orange VII, vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), mikrobiološkim testiranjem in kinetiko sproščanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v celoti potrdili zastavljeno hipotezo in dognali, da je protimikrobna in antioksidativna funkcionalizacija viskoze obdelane z novo nastalimi formulacija odvisna od vrste učinkovine in uporabljene metode pridobitve graft kopolimera. V tem pogledu, sta se učinkovina eugenol in metoda kemične funkcionalizacije hitozana glede na učinkovino oleuropein in encimsko funkcionalizacijo hitozana, izkazali kot učinkovitejši.  
Ključne besede: hitozan, eugenol, oleuropein, celuloza, formulacija hitozan/eugenol, formulacija hitozan/oleuropein, graft kopolimerizacija, protimikrobnost, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1487; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (7,67 MB)

7.
Preiskava in analiza čistilnih krp : diplomsko delo
Sabina Lašič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo čistilne krpe s trgovskim nazivom ENJO. Na podlagi preiskav in analiz smo dokazali funkcijske lastnosti krp. Značilno za njih je, da se v načinu delovanja znatno razlikujejo od običajnih izdelkov za čiščenje oziroma gospodinjsko rabo, saj tako imenovana »high-tech« tehnologija zagotavlja izdelke s pomočjo katerih je možno zaključiti na okolju prijaznejše čiščenje ob zmanjšani porabi vode in energije v primerjavi z običajnimi čistilnimi krpami. V praktičnem delu smo se odločili za preiskavo čistilnih krp. Ker pa je podjetje ENJO osredotočeno na okoljevarstvo, smo opravili tudi analizo odpadne vode, ki nastane po čiščenju z alternativnimi čistili.
Ključne besede: čistilna krpa, vlakna, čistila, umazanija, maščoba, voda, odpadna voda, KPK, okoljevarstvo
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1097; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Razvoj naprednih sanitetnih materialov z uporabo probiotične paste : diplomsko delo
Larisa Spasković, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema funkcionalizacijo higienskih vložkov podjetja Tosama d.o.o. s probiotično pasto. Uporaba vložkov, obdelanih z mlečnokislinskimi bakterijami namreč kaže potencial zmanjšanja verjetnosti okužbe ali vnetij v času menstruacije. Vložki so načeloma primerni za ženske, ki imajo pomisleke pri uporabi tamponov. Lastnosti funkcionaliziranih sanitetnih vložkov so ovrednotene z različnimi testnimi metodami s poudarkom na metodah za določanje uporabnih lastnosti funkcionaliziranih vložkov. Naloga tako zajema določanje pH vodnega ekstrakta, zadrževanja vode, kapilarnosti, določanje vpojnosti, določanje absorpcijskih lastnosti vložkov, FTIR spektroskopsko vrednotenje funkcionalizacije in mikrobiološko testiranje v smislu ovrednotenja delovanja in stabilnosti mlečnih bakterij. Rezultati uporabljenih metod kažejo, da se vpojnost pri vložkih, obdelanih s probiotično pasto, v primerjavi z neobdelanimi ne poslabša.. Funkcionalizacijki premaz kaže 6-mesečno stabilnost glede na želeno prisotnost vključenih laktobacilov in protimikrobne lastnosti na vložkih Natura Femina. Funkcionalizacija sanitetnih vložkov s probiotično pasto se smatra kot potencialno komercialno perspektiven pristop za zmanjšanje verjetnosti okužbe med menstrualnim ciklom.
Ključne besede: sanitetni vložki, funkcionalizacija, probiotična pasta, vpojnost, mikrobiološke lastnosti
Objavljeno v DKUM: 18.04.2019; Ogledov: 1279; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

9.
Obdelava tekstilnih materialov z ogljikom, pridobljenim iz sladkorja
Sara Barber, 2018, magistrsko delo

Opis: Pri posameznih zaščitnih oblačilih ciljamo na zadostno odvajanje površinskega (elektrostatičnega) naboja za kar so se v preteklosti uporabljala predvsem kovinska vlakna. V sodobnem času pa se vedno bolj uveljavlja ogljik, ki ga uporabljamo kot osnovo za izdelavo ogljikovih vlaken, kakor tudi kot surovino, primerno za nanos na tekstilni material, saj je prevodnost ogljika podobna prevodnosti kovin. Za obdelavo tekstilnih materialov, ki temeljijo na sodobnih pristopih, so torej zanimive obdelave z ogljikom. Z njegovo vgraditvijo lahko dosežemo dobro odvajanje električnega naboja z njihove površine, kakor tudi druge lastnosti, kot npr., hidrofobnost, itd. V tem pogledu sta kot tekstilna substrata še posebej zanimiva bombaž in poliester, saj sta osnovna materiala za izdelavo delovnih zaščitnih oblačil. Odvisno od namembnosti se uporabljata, bodisi kot samostojni surovini v oblačilu, bodi v mešanici v različnih razmerjih. Neželen vzporedni učinek vgraditve ogljika je črna oz. kovinska barva vlaken, zato je uporaba ogljika z namenom doseganja antistatično delujočih materialov omejena v glavnem na zelo specifična oblačila. Pričujoče delo temelji na obdelavi substratov iz bombaža, poliestra in mešanici teh surovin z ogljikovimi delci, pridobljenimi z dehidracijo jedilnega sladkorja v kombinaciji z zelenim čajem in železovim (III) hidratom kot katalizatorjem z namenom doseči dobro odvajanje površinskega naboja s površine tekstilnega materiala. Predpostavili smo, da bo le-to izboljšano, v kolikor bo obdelovalni kopeli dodano vezivno sredstvo, ki bi naj povezalo posamezne ogljikove delce med seboj in na ta način izboljšalo funkcionalnost obdelanih substratov v primerjavi z materiali, obdelanimi izključno z ogljikovimi delci. Z namenom preveriti učinkovitost obdelave, so bile v praktičnem delu uporabljene različne metode s katerimi smo želeli dobiti vpogled v videz delcev, kakor tudi v topografijo materialov pred in po obdelavi, za kar je bila uporabljena SEM analiza. Metoda DLS je bila uporabljena z namenom proučiti velikost in stabilnost delcev, prisotnih v posamezni obdelovalni kopeli, merjenje električne prevodnosti/upornosti pa z namenom proučiti sposobnost tekstilnega materiala v smislu samega odvajanja površinskega naboja s površine obdelanega substrata. Vsaka obdelava tekstilnih materialov z ogljikovimi delci se lahko odraža kot izrazita sprememba barvnega tona, zato je bila le-ta spektrofotometrično ovrednotena, prav tako pa tudi nagnjenost obdelanih materialov k gorenju. Rezultati raziskave so pokazali zelo perspektivne rezultate še posebej v primeru, ko je bilo obdelovalni kopeli dodano vezivno sredstvo.
Ključne besede: Sladkor, zeleni čaj, ogljik, antistatičnost, bombaž, poliester
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 1154; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

10.
Določitev formaldehida v različnih tekstilnih izdelkih
Brina Pušelc, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je določiti vsebnost formaldehida v izdelkih iz celuloze, ki jih ponujajo različne trgovine s tekstilnimi izdelki. Obstaja namreč velika verjetnost, da se omenjena škodljiva spojina nekontrolirano vgrajuje v material, kot posledica neizogibno potrebne obdelave za dosego odpornosti tekstilnih materialov na mečkanje. Sklepa se, da bo vsebnost formaldehida v nižje cenovnih izdelkih višja v primerjavi z izdelki višjega cenovnega razreda. Materiali, obdelani proti mečkanju, velikokrat vsebujejo preko 1000 in celo preko 2000 ppm prostega formaldehida ali formaldehida, ki se sprošča pri hidrolizi za katerega vemo, da je potencialno kancerogen. V ta namen smo uporabili metodo za preskušanje formaldehida skladno z veljavnim standardom SIST EN ISO 14184-1. Za vrednotenje učinkovitosti apretur proti mečkanju pa smo uporabili testno metodo Ugotavljanje izravnavanja gub horizontalno nagubanega preskušanca z merjenjem izravnalnega kota skladno z veljavnim standardom SIST EN 22313. Glede na dobljene rezultate smo prišli do zaključka, da vsebnost oziroma predpisana omejitev formaldehida ni prekoračena v nobenem vzorcu.
Ključne besede: formaldehid, celuloza, nagnjenost k mečkavosti, kot poravnave, DMDHEU
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 1373; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici