| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE USTVARJALNIH GLASBENIH DEJAVNOSTI V WALDORFSKEM VRTCU, VRTCU MARIJE MONTESSORI IN JAVNEM VRTCU
Katja Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek: Glasba je del vsakega vzgojno-izobraževalnega programa, v katerem se k načrtovanju glasbene ustvarjalnosti pristopa na edinstven način. V teoretičnih izhodiščih so v nalogi predstavljeni glasbena ustvarjalnost pri predšolskem otroku, različni vzgojno-izobraževalni koncepti (waldorfska pedagogika, pedagogika M. Montessori in javni vrtec - kurikulum) ter njihovi pristopi k načrtovanju ustvarjalnih glasbenih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti podobnosti in razlike načrtovanja ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vseh treh vzgojno-izobraževalnih konceptih, ugotoviti zastopanost glasbene ustvarjalnosti v načrtovanem kurikulumu ter podati izhodišča za sistematično spodbujanje glasbene ustvarjalnost pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, ustvarjalne glasbene dejavnosti, predšolski otrok, waldorfska pedagogika, pedagogika Marie Montessori, javni vrtec.
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 7367; Prenosov: 1550
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
LJUDSKA GLASBA V PREKMURSKIH VRTCIH
Nadja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Glasba je del vsakega človeka. Ljudska glasba je del in posebnost nekega naroda, je globoko vkoreninjena v človeka, ne da bi se tega sam prav zavedal. Ljudska glasba je prav tako pomemben del Kurikuluma za vrtce. Vzgojiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, da jo najdejo, se vanjo poglobijo, se zavedajo njenega pomena za otroke in jim jo na primeren način približajo — skozi melodijo, pesem, glasbilo ali kako drugače. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogostost in načine uporabe prekmurske ljudske glasbe pri vzgojnem delu v oddelkih prekmurskih vrtcev, ugotoviti stališča vzgojiteljev/-ic predšolskih otrok do prekmurske ljudske glasbe in načine uporabe le-te v praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok v prekmurskih vrtcih imajo do prekmurske ljudske glasbe sicer pozitiven odnos, vendar jo le včasih vključujejo v svoje vzgojno delo. Obstaja pa srednja do visoka povezanost med stališči vzgojiteljev/-ic do prekmuske ljudske glasbe in načini uporabe le-te v praksi. To pomeni, da jo vzgojitelji/-ce, ki imajo bolj pozitiven odnos do te zvrsti glasbe, posledično več uporabljajo pri svojem vzgojnem delu v vrtcu.
Ključne besede: Ljudska glasba na Slovenskem, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasba v vrtcu, stališča, glasbene preference, Kodalyjeva metoda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3701; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (609,93 KB)

3.
POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKA
Vesna Hriberšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3409; Prenosov: 878
.pdf Celotno besedilo (449,34 KB)

4.
GLASBENE VSEBINE V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH CICIBAN IN CICIDO TER NJIHOVA UPORABA V PRAKSI
Nataša Medved, 2010, diplomsko delo

Opis: Najprej so bili samo zvoki, ki jih je človek izvajal z udarjanjem na trde, zveneče predmete in jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bilo bolj kakor petje vpitje in oponašanje zvokov iz narave. Pri tem je človeka najbolj prevzel ritem. Z njim je povezal tudi gibanje telesa. Tako so se rodili ples, petje in igranje na zveneče predmete (les, kamen, kost). Nastanek piščali je prinesel nov glasbeni izraz — melodijo, ki pa predstavlja višji glasbeni razvoj. Sprva se je glasba ustno prenašala iz roda v rod. Ko pa so se pojavili posebni znaki za pisanje not, se je tudi glasba začela spreminjati. Ni pa se spreminjala samo glasba, spreminjala se je tudi miselnost o vplivu glasbe na človeka. Glasba ima izjemno pozitiven vpliv na oblikovanje značaja posameznika. Zato se je glasba počasi začela pojavljati v glasbenih knjižicah; najprej kot ročno napisana, ob izumu tiskarskega stroja pa se je začela množično objavljati v publikacijah. Čez čas so odkrili, da je otrok za glasbo zelo dovzeten, da jo potrebuje, da otroka glasba čustveno bogati in plemeniti. Zato so začeli v mladinskih publikacijah (Vertec, Angeljček …) objavljati pesmice za otroke, ki so bile sprva bolj zahtevne po vsebini, besedilu, melodiji, razponu, ritmu in tonskem načinu. Po drugi svetovni vojni pa so otroške pesmice, ki so bile objavljene v publikacijah, kot sta Ciciban in Cicido, postale manj zahtevne. Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti razvoj tiskanega besedila in glasbenega tiska na Slovenskem, pojav prve uglasbene pesmice v otroški reviji, zgradbo in razvoj Cicibana ter Cicidoja, izvesti analizo uglasbenih pesmic ter pripraviti zbirko vseh uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido. Namen empiričnega dela je ugotoviti prepoznavanje uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido ter pogostnost njihove uporabe v praksi.
Ključne besede: revija Ciciban, revija Cicido, uglasbene pesmice, serijska publikacija, pojav prve pisave, zgodovina tiska, razvoj mladinskega tiska, zgodovina zapisovanja glasbe, notni tisk, predšolski otrok.
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 2928; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

5.
VPLIV ROCK GLASBE NA VEDENJE PREDŠOLSKIH OTROK
Anja Kandrič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljen vpliv rock glasbe na vedenje predšolskih otrok. Glasba je pomemben del človeškega vsakdana in poznamo ogromno zvrsti glasbe. Sama najraje poslušam rock glasbo, ki ima name pozitivne učinke. Opažam pa, da ima veliko ljudi precej negativnih stališč do te zvrsti, celo predsodke o njej ter, da si na podlagi tega ustvarijo negativno mnenje tudi o tisti, ki takšno glasbo poslušajo. Zato je bil moj namen podrobneje raziskati vpliv te zvrsti glasbe na predšolske otroke. Predvsem me je zanimalo, če rock glasba vpliva na njihovo agresivnost. V teoretičnem delu bo najprej predstavljen čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, nato agresivnost, velika pozornost pa bo namenjena poglavju, kjer bo govora o glasbenih preferencah, značilnostih rock glasbe in osebnostnih značilnostih ljudi, ki jo poslušajo. V empiričnem delu bodo opisani rezultati naše raziskave. Le ta je pokazala, da se je največ pozitivnih oblik vedenja pojavilo med prosto igro, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana rock glasba. Medtem, ko se je največ negativnih oblik vedenja pojavilo, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana klasična glasba. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je največ pozitivnih in negativnih oblik vedenja pojavilo pri dečkih, da rock glasba ni povečala agresivnosti predšolskih otrok, kot je bilo pričakovano, ter da med rock glasbo in klasično glasbo kot zvočno kuliso ter brez glasbenega ozadja, ni bilo statistično značilnih razlik pri pojavljanju, tako pozitivnih kot negativnih oblik vedenja. Potrebno je omeniti, da moramo dobljene rezultate interpretirati z zadržkom, saj bi bilo potrebno eksperiment metodološko še izboljšati.
Ključne besede: čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, agresivnost, glasbene preference, vpliv rock glasbe na vedenje
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3625; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (707,72 KB)

6.
NAČRTOVANJE GLASBENO-DIDAKTIČNIH IGER V VRTCU
Tamara Bečan, 2010, diplomsko delo

Opis: Igra je v času otroštva zelo pomembna. Brez igre bi bil otrok, kot ptica brez kril. Odvzeta bi mu bila svoboda, domišljija in igrivost. V diplomskem delu z naslovom Načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger v vrtcu, je v teoretičnem delu predstavljena igra v splošnem pomenu. Predstavljene so njene značilnosti in klasifikacija. V širšem obsegu so obdelane glasbeno-didaktične igre, kjer so opisane značilnosti, metode ter razvrstitev glasbeno-didaktičnih iger. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti pogostost pojavljanja glasbeno-didaktičnih iger v vrtcu, katerim glasbeno-didaktičnim igram vzgojiteljice posvečajo največ pozornosti, katerim ciljem sledijo največkrat ter če ustvarijo kakšno glasbeno-didaktično igro tudi same. Rezultati raziskave so pokazali, da so glasbeno-didaktične igre pogosto vključene v delo vzgojiteljic, s predšolskimi otroki. Na osnovi teoretičnega dela in rezultatov raziskave so nastali primeri didaktičnih enot. Prestavljenih je deset primerov vzorčnih priprav glasbeno-didaktičnih iger, primernih za otroke v predšolskem obdobju.
Ključne besede: igra, kurikulum, predšolski otroci, glasbene igre, glasbeno-didaktične igre
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 13126; Prenosov: 3299
.pdf Celotno besedilo (431,84 KB)

7.
PETJE PESMI V VRTCU IN DRUŽINI
Barbara Kampuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Otrok je siromašen brez glasbe. V diplomskem delu z naslovom Petje pesmi v vrtcu in družini je v teoretičnem delu predstavljena družina, vez med vrtcem in družino, glasba v družini in petje pesmi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosto vzgojiteljice izvajajo neusmerjene in usmerjene glasbene dejavnosti in priložnostno petje, katere pesmi uporabljajo pri svojem delu, koliko izmed teh pesmi je novitet, kako seznanjajo starše o pesmih, ki se jih otroci naučijo v vrtcu, kako pogosto intonirajo pesmi in s katerim instrumentom, ali otroci v vrtcu pojejo pesmi, ki se jih naučijo doma, ali imajo v vrtcu pevski zbor. Pri anketnem vprašalniku za starše me je zanimalo, v kolikšni meri je pesem prisotna doma, kje starši najdejo pesmi, ki jih pojejo skupaj z otrokom, kako so ozaveščeni o petju v vrtcu, kaj jim pomeni petje, kaj menijo o pomembnosti petja v predšolskem obdobju.
Ključne besede: družina, vrtec, kurikulum, petje pesmi
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 5514; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (636,11 KB)

8.
ODNOS VZGOJITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V VRTCU
Mateja Zahrastnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Umetnostno-kulturna vzgoja tvori pomemben del izobraževanja, saj je temelj za skladen in uravnotežen otrokov razvoj ter za razvoj duševnega zdravja. Namen empiričnega diplomskega dela naloge je proučiti kulturno-umetnostni status vzgojiteljev, mnenja vzgojiteljev o vključenosti kulturno-umetnostnih področij v načrtovani in izvedbeni kurikul in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Rezultati kažejo, da vzgojitelji duhovnim in kulturnim ter estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. Vzgojitelji menijo, da bi morali v vrtcu več pozornosti posvetiti uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter kulturni dediščini in da učenci v osnovni šoli v prostem času največ pozornosti posvečajo popularni in zabavni glasbi. Vzgojitelji pri svojem delu pogosto uresničujejo večina ciljev kulturno-umetnostne vzgoje. Manj pozornosti pa posvečajo ciljem kot npr. razumevanje kulturne raznolikosti, razvijanje zavesti o kulturni identiteti, spoznavanje kultur drugih narodov, izražanje lastne kulture. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri večini področij dejavnosti Kurikula za vrtce.
Ključne besede: Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, vzgojitelj, vrtec, osnovnošolsko izobraževanje, kurikulum
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 2533; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
GLASBENA USTVARJALNOST OTROK V VRTCU
Tina Lampreht, 2011, diplomsko delo

Opis: Že dolgo je znano, da naloga vzgojitelja ni posredovanje informacij in znanj, ampak sooblikovanje spodbudnega in raznolikega glasbenega okolja v vrtcu. Otroku ne govorimo o glasbi, ampak jo ustvarja, izvaja in posluša sam. Otrokove glasbene sposobnosti in znanja se razvijajo na osnovi njegovega aktivnega izvajanja in poslušanja glasbenih vsebin, aktivnost pa je posredno povezana in odvisna od otrokovega interesa. Aktiven odnos otrok do glasbe prepoznamo po njihovi želji, da sami, brez navzočnosti vzgojitelja, pojejo, odkrivajo nove zvočne efekte, da želijo poslušati točno določeno skladbo ali da jim pojemo in igramo. Diplomsko delo z naslovom Glasbena ustvarjalnost otrok v vrtcu obravnava prisotnost in vrste glasbene ustvarjalnosti, ki se je poslužujejo v različnih vrtcih po Sloveniji. V teoretičnih izhodiščih diplomskega dela je predstavljen razvoj otrokove ustvarjalnosti, glasbeni razvoj otrok v različnih starostnih obdobjih, področje umetnosti v Kurikulumu ter glasbena ustvarjalnost otrok na pevskem in instrumentalnem področju. V empiričnemu delu smo prikazali rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti prisotnost glasbene ustvarjalnosti v vrtcu, različna odstopanja pri glasbeni ustvarjalnosti glede na starost otrok ter obseg glasbene ustvarjalnosti vzgojiteljev in vzgojiteljic otrok.
Ključne besede: Ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost v Kurikulumu za vrtce, glasbeni razvoj, pevske sposobnosti, instrumentalno ustvarjanje, mali ritmični instrumenti, mali melodični instrumenti, lastni instrumenti.
Objavljeno: 16.03.2011; Ogledov: 4166; Prenosov: 889
.pdf Celotno besedilo (747,34 KB)

10.
GLASBENE PREFERENCE PREDŠOLSKIH OTROK
Brigita Gabrovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bodo predstavljene glasbene preference predšolskih otrok. V teoretičnem delu bodo predstavljene funkcije glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otrokove osebnosti, glasbeni razvoj otroka, dejavnosti v vrtcu, značilnosti razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in glasbene preference. V raziskavo so bile vključene 104 vzgojitelji/-ce predšolskih otrok, ki so ocenjevali/-e glasbene preference različno starih deklic in dečkov iz štajerske in ljubljanske regije in iz mesta in podeželja. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok ne opažajo razlik v času dnevnega poslušanja glasbe glede na starost otrok, ne glede na regiji niti ne glede na mestne in podeželske otroke. Manjše razlike so se pokazale pri pogostosti poslušanja glasbe v prostorih vrtca, poslušanju glasbe preko medijev, med glasbenimi aktivnostmi, ki se v vrtcu najpogosteje izvajajo, glasbene aktivnosti, ki jih imajo predšolski otroci v vrtcu najraje, pri pogostosti predvajanja glasbe med aktivnostmi, med aktivnostmi, ki jih imajo predšolski otroci najraje, pri glasbenih zvrsteh, ki se najpogosteje predvajajo, glasbene zvrsti, ki jih najraje poslušajo otroci, in pri dejavnikih, ki vplivajo na otrokov izbor pesmi.
Ključne besede: - funkcije glasbenega vzgoje, - glasbeni razvoj otroka, - glasbene preference, - glasba.
Objavljeno: 03.06.2011; Ogledov: 3142; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici