Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glasba je del vsakega človeka. Ljudska glasba je del in posebnost nekega naroda, je globoko vkoreninjena v človeka, ne da bi se tega sam prav zavedal. Ljudska glasba je prav tako pomemben del Kurikuluma za vrtce. Vzgojiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, da jo najdejo, se vanjo poglobijo, se zavedajo njenega pomena za otroke in jim jo na primeren način približajo — skozi melodijo, pesem, glasbilo ali kako drugače. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogostost in načine uporabe prekmurske ljudske glasbe pri vzgojnem delu v oddelkih prekmurskih vrtcev, ugotoviti stališča vzgojiteljev/-ic predšolskih otrok do prekmurske ljudske glasbe in načine uporabe le-te v praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok v prekmurskih vrtcih imajo do prekmurske ljudske glasbe sicer pozitiven odnos, vendar jo le včasih vključujejo v svoje vzgojno delo. Obstaja pa srednja do visoka povezanost med stališči vzgojiteljev/-ic do prekmuske ljudske glasbe in načini uporabe le-te v praksi. To pomeni, da jo vzgojitelji/-ce, ki imajo bolj pozitiven odnos do te zvrsti glasbe, posledično več uporabljajo pri svojem vzgojnem delu v vrtcu.
Ključne besede: Ljudska glasba na Slovenskem, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasba v vrtcu, stališča, glasbene preference, Kodalyjeva metoda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3882; Prenosov: 569
Celotno besedilo (609,93 KB)

Opis: Najprej so bili samo zvoki, ki jih je človek izvajal z udarjanjem na trde, zveneče predmete in jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bilo bolj kakor petje vpitje in oponašanje zvokov iz narave. Pri tem je človeka najbolj prevzel ritem. Z njim je povezal tudi gibanje telesa. Tako so se rodili ples, petje in igranje na zveneče predmete (les, kamen, kost). Nastanek piščali je prinesel nov glasbeni izraz — melodijo, ki pa predstavlja višji glasbeni razvoj. Sprva se je glasba ustno prenašala iz roda v rod. Ko pa so se pojavili posebni znaki za pisanje not, se je tudi glasba začela spreminjati. Ni pa se spreminjala samo glasba, spreminjala se je tudi miselnost o vplivu glasbe na človeka. Glasba ima izjemno pozitiven vpliv na oblikovanje značaja posameznika. Zato se je glasba počasi začela pojavljati v glasbenih knjižicah; najprej kot ročno napisana, ob izumu tiskarskega stroja pa se je začela množično objavljati v publikacijah. Čez čas so odkrili, da je otrok za glasbo zelo dovzeten, da jo potrebuje, da otroka glasba čustveno bogati in plemeniti. Zato so začeli v mladinskih publikacijah (Vertec, Angeljček …) objavljati pesmice za otroke, ki so bile sprva bolj zahtevne po vsebini, besedilu, melodiji, razponu, ritmu in tonskem načinu. Po drugi svetovni vojni pa so otroške pesmice, ki so bile objavljene v publikacijah, kot sta Ciciban in Cicido, postale manj zahtevne. Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti razvoj tiskanega besedila in glasbenega tiska na Slovenskem, pojav prve uglasbene pesmice v otroški reviji, zgradbo in razvoj Cicibana ter Cicidoja, izvesti analizo uglasbenih pesmic ter pripraviti zbirko vseh uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido. Namen empiričnega dela je ugotoviti prepoznavanje uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido ter pogostnost njihove uporabe v praksi.
Ključne besede: revija Ciciban, revija Cicido, uglasbene pesmice, serijska publikacija, pojav prve pisave, zgodovina tiska, razvoj mladinskega tiska, zgodovina zapisovanja glasbe, notni tisk, predšolski otrok.
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 3071; Prenosov: 708
Celotno besedilo (2,96 MB)

Opis: Igra je v času otroštva zelo pomembna. Brez igre bi bil otrok, kot ptica brez kril. Odvzeta bi mu bila svoboda, domišljija in igrivost. V diplomskem delu z naslovom Načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger v vrtcu, je v teoretičnem delu predstavljena igra v splošnem pomenu. Predstavljene so njene značilnosti in klasifikacija. V širšem obsegu so obdelane glasbeno-didaktične igre, kjer so opisane značilnosti, metode ter razvrstitev glasbeno-didaktičnih iger. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti pogostost pojavljanja glasbeno-didaktičnih iger v vrtcu, katerim glasbeno-didaktičnim igram vzgojiteljice posvečajo največ pozornosti, katerim ciljem sledijo največkrat ter če ustvarijo kakšno glasbeno-didaktično igro tudi same. Rezultati raziskave so pokazali, da so glasbeno-didaktične igre pogosto vključene v delo vzgojiteljic, s predšolskimi otroki. Na osnovi teoretičnega dela in rezultatov raziskave so nastali primeri didaktičnih enot. Prestavljenih je deset primerov vzorčnih priprav glasbeno-didaktičnih iger, primernih za otroke v predšolskem obdobju.
Ključne besede: igra, kurikulum, predšolski otroci, glasbene igre, glasbeno-didaktične igre
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 13489; Prenosov: 3419
Celotno besedilo (431,84 KB)

Opis: Umetnostno-kulturna vzgoja tvori pomemben del izobraževanja, saj je temelj za skladen in uravnotežen otrokov razvoj ter za razvoj duševnega zdravja. Namen empiričnega diplomskega dela naloge je proučiti kulturno-umetnostni status vzgojiteljev, mnenja vzgojiteljev o vključenosti kulturno-umetnostnih področij v načrtovani in izvedbeni kurikul in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Rezultati kažejo, da vzgojitelji duhovnim in kulturnim ter estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. Vzgojitelji menijo, da bi morali v vrtcu več pozornosti posvetiti uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter kulturni dediščini in da učenci v osnovni šoli v prostem času največ pozornosti posvečajo popularni in zabavni glasbi. Vzgojitelji pri svojem delu pogosto uresničujejo večina ciljev kulturno-umetnostne vzgoje. Manj pozornosti pa posvečajo ciljem kot npr. razumevanje kulturne raznolikosti, razvijanje zavesti o kulturni identiteti, spoznavanje kultur drugih narodov, izražanje lastne kulture. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri večini področij dejavnosti Kurikula za vrtce.
Ključne besede: Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, vzgojitelj, vrtec, osnovnošolsko izobraževanje, kurikulum
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 2634; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: V diplomskem delu bodo predstavljene glasbene preference predšolskih otrok. V teoretičnem delu bodo predstavljene funkcije glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otrokove osebnosti, glasbeni razvoj otroka, dejavnosti v vrtcu, značilnosti razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in glasbene preference. V raziskavo so bile vključene 104 vzgojitelji/-ce predšolskih otrok, ki so ocenjevali/-e glasbene preference različno starih deklic in dečkov iz štajerske in ljubljanske regije in iz mesta in podeželja. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok ne opažajo razlik v času dnevnega poslušanja glasbe glede na starost otrok, ne glede na regiji niti ne glede na mestne in podeželske otroke. Manjše razlike so se pokazale pri pogostosti poslušanja glasbe v prostorih vrtca, poslušanju glasbe preko medijev, med glasbenimi aktivnostmi, ki se v vrtcu najpogosteje izvajajo, glasbene aktivnosti, ki jih imajo predšolski otroci v vrtcu najraje, pri pogostosti predvajanja glasbe med aktivnostmi, med aktivnostmi, ki jih imajo predšolski otroci najraje, pri glasbenih zvrsteh, ki se najpogosteje predvajajo, glasbene zvrsti, ki jih najraje poslušajo otroci, in pri dejavnikih, ki vplivajo na otrokov izbor pesmi.
Ključne besede: - funkcije glasbenega vzgoje, - glasbeni razvoj otroka, - glasbene preference, - glasba.
Objavljeno: 03.06.2011; Ogledov: 3423; Prenosov: 497
Celotno besedilo (1,49 MB)