1. Model procesa samooskrbe pacientaMarija Milavec Kapun, 2020, doktorska disertacija Opis: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2020; Ogledov: 2164; Prenosov: 382
 Celotno besedilo (4,98 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. The role of ICT in preventing errors in health careVesna Prijatelj, Uroš Rajkovič, Olga Šušteršič, Zoja Trenz, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: zdravstvena oskrba, preprečevanje napak, informacijski sistem, health care, preventing errors, information system
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1511; Prenosov: 36
 Povezava na celotno besedilo |
6. How to create nursing care plan in collaboration with computerPeter Benedik, Uroš Rajkovič, Olga Šušteršič, Uroš Jože Kralj, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: zdravstvena nega, načrt zdravstvene nege, podpora odločanju, priporočilni sistem, nursing, nursing care plan, decision support, recommendation system
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1556; Prenosov: 90
Povezava na celotno besedilo |
7. Supporting nurses' decisions with a multi-attribute model for patient health evaluationUroš Rajkovič, Dejan Dinevski, Olga Šušteršič, Vesna Prijatelj, Vladislav Rajkovič, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: podpora odločanju medicinskih sester, večkriterijsko modeliranje, temeljne življenjske aktivnosti, zdravstveno stanje pacienta, decision support for nurses, multi-attribute modeling, basic living activities, patient's health status
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1583; Prenosov: 63
Povezava na celotno besedilo |
8. MODEL IZVAJANJA PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE S POMOČJO EKSPERTNEGA SISTEMAPeter Benedik, 2014, doktorska disertacija Opis: Dokumentacija procesov zdravstvene nege predstavlja glavni vir informacij za odločitve, katere zdravstveni tim sprejema v času zdravstvene oskrbe pacienta. Uporabnost dokumentacije zdravstvene nege je odvisna od strukture in predstavitve informacij zdravstvenemu timu. Prav tako, pa oblika strukture dokumentacije zdravstvene nege narekuje zmožnost uporabe ne zgolj za namene predstavitve, temveč tudi za avtomatizacijo (sistemi za pomoč pri odločanju), integracijo in ponovno uporabo podatkov zdravstvene nege med različnimi zdravstvenimi aplikacijami.
Dokumentiranje procesov zdravstvene nege predstavlja ključni problem zdravstvene nege, kot temeljne sestavine celovitega sistema zdravstvenega varstva. Predstavlja zelo pomemben dejavnik pri ustreznem obvladovanju velikega števila zahtevnih in vedno spreminjajočih informacij pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvene nege. Uporaba sodobne informacijske tehnologije ponuja možnost zagotavljanja podpore ponovni uporabi znanja v procesu zdravstvene nege preko priporočilnega ekspertnega sistema ter prilagajanju strukture dokumentacije zdravstvene nege skladno z razvojem in novimi spoznanji.
Z uporabo sodobne informacijske tehnologije in pristopov, je potrebno omogočiti enostaven in uporabniku prijazen pristop k modeliranju dokumentacije zdravstvene nege ter nudenju podpore odločanja v vseh fazah izvajanja procesa zdravstvene nege. V okviru doktorske disertacije je bil glavni namen opredeliti inovativen model za razvoj zdravstvene dokumentacije ter zasnovo priporočilnega ekspertnega sistema zdravstvene nege.
Disertacija v uvodu predstavlja pregled ključnih raziskovalnih področji razvoja elektronskega zdravstvenega zapisa, zdravstvene nege in predstavitve znanja v informatiki. Predstavljamo aktualne aktivnosti v smeri standardiziranega elektronskega zdravstvenega zapisa, njegove elektronske izmenjave in načinov implementacije. Nadaljujemo z opredelitvijo zdravstvene nege, njenega procesa in dokumentiranja v okviru elektronskega zdravstvenega zapisa. Temu sledi pregled priporočilnih ekspertnih sistemov in načinov delovanja ter smiselnost uporabe le teh na zdravstvenem področju, točneje na področju zdravstvene nege. Sledi predlagani ontološki model zdravstvene nege, kjer najprej predstavimo osnovne elemente graditve ontologije v multi-relacijskem lastnostnem grafu, za tem pa predstavimo štiri-nivojski meta model. Na osnovi ontologije zdravstven nege predstavljamo priporočilni sistem, kot podporo pri reševanja problemov, ki nastopajo v posamezni fazi negovalnega procesa. Poseben poudarek dajemo procesnemu modelu izdelave ontologije in detajlnem prikazu ontološkega modela zdravstvene nege na praktičnem primeru. Disertacijo zaključujejo rezultati implementacije ontološkega modela zdravstvene nege v praksi in kritična analiza rezultatov.
Ključni prispevek disertacije predstavlja štiri nivojski meta model ontologije ZN, na osnovi katerega je moč preko predlaganega procesa razvoja ontologije, razviti model dokumentacije ZN brez poglobljenega tehničnega znanja in znanja načrtovanja ontologij. Na osnovi ontologije smo podali tudi model priporočilnega ekspertnega sistema, ki na podlagi egocentričnega pristopa sprehajanja skozi domenski graf, omogoča reševanje problemov (priporočilne točke) in podajanje želenih informacij znotraj posamezne faze procesa ZN ter je s tem v pomoč pri odločitvah, ki jih mora medicinska sestra sprejemati pri svojem delu, obenem pa zmanjšuje možnost napak. Ontološki model in priporočilni sistem ZN, sta bila prototipno implementirana, preizkušena v praksi in kritično ovrednotena.
Raziskovalno delo odpira priložnosti za nadaljnje raziskovanje predvsem v smeri podrobnejše določitve splošnega modela zdravstvene nege v širšem prostoru zdravstvenega varstva, razširitev algoritmov priporočanja in možnost predstavitve modela v drugih ontoloških jezikih OWL/RDF/RDFS ter zadostitev standardom interoperabilnosti openEHR in HL7.
Ključne besede: organiziranje, zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, ontologija, priporočilni ekspertni sistem, elektronski zdravstveni zapis, e-dokumentacija.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2015; Ogledov: 4110; Prenosov: 886
Celotno besedilo (9,97 MB) |
9. |
10. ORGANIZACIJSKO INFORMACIJSKI MODEL PREPREČEVANJA NAPAK V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGEVesna Prijatelj, 2012, doktorska disertacija Opis: Varnost pacientov je temeljnega pomena za kakovost zdravstvenega varstva in s tem tudi zdravstvene nege, ki temelji na preventivnih pristopih in sistematičnih analizah poročil pacientov in zdravstvenega osebja o varnostnih zapletih. Vsak korak v oskrbi pacienta vključuje možnosti za napake in določeno stopnjo tveganja za pacientovo varnost.
V disertaciji smo najprej predstavili proces zdravstvene obravnave in zdravstvene nege ter opredelili dejavnike, ki vplivajo na kritično razmišljanje in klinično odločanje medicinskih sester, s tem pa tudi na varnost pacienta. V nadaljevanju smo predstavili nekatere metode za ocenitev tveganj za nastanek napak v procesu in jih med seboj primerjali.
Osrednji prispevek doktorske disertacije predstavlja organizacijsko informacijski model preprečevanja napak v procesu zdravljenja in zdravstvene nege. Za analizo delovnih procesov smo uporabili Metodo strukturirane analize. Za ocenitev tveganja za nastanek napak v procesu zdravljenja smo uporabili Metodo analize možnih napak in njihovih posledic prilagojeno za zdravstvo. Za opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na nastanek napak smo uporabili Metodo analize temeljnih vzrokov.
V nadaljevanju smo predstavili razvoj in oceno prototipnega modela elektronsko podprtega procesa zdravljenja in zdravstvene nege s poudarkom na predhodno analizo tveganj za nastanek napak. Gre za objektno usmerjen model, ki omogoča celovit dostop do vseh elektronskih zdravstvenih zapisov pacienta. Omogoča transparentnost procesa, enostavno validacijo in verifikacijo posameznih faz v procesu zdravljenja in zdravstvene nege, ter vzpodbuja kritično razmišljanje zdravstvenih izvajalcev in boljše odločanje. Prototip modela smo testirali v kliničnem okolju.
Na podlagi analize prenovljenega procesa ugotavljamo, da je nov organizacijsko informacijski model pomembno vplival na komunikacijo in informiranje, kritično razmišljanje, izkušnje in znanje, organizacijo dela in kompleksnosti delovnih nalog, s tem pa na strokovno pozornost izvajalcev zdravstvene obravnave in zmanjšanje napak. Model predstavlja orodje za zmanjševanje tveganj za nastanek napak v procesu zdravstvene nege. Metode, ki smo jih uporabili pri razvoju modela so uporabne za posamezne segmente v procesu zdravljenja in zdravstvene nege.
Pričajoče raziskovalno delo odpira številne možnosti za nadaljnje raziskave na področju načrtovanja kliničnih poti, določanja negovalnih diagnoz in intervencij ter predpisovanja zdravil. Potrebno je izgraditi ekspertne sisteme, ki bi na osnovi skrbno določenih protokolov predlagali klinično pot, negovalno diagnozo oz terapijo ter opozarjal na morebitna odstopanja.
Ključne besede: zdravstvo, zdravstvena nega, preprečevanje napak, organizacija, informatika
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 4002; Prenosov: 928
Celotno besedilo (3,48 MB) |
