| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GOSPOSTVO VILTUŠ V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Nuša Leskošek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gospostvo Viltuš v zgodnjem novem veku je predstavljeno gospostvo v obdobju med 16. in 18. stoletjem. Glavni namen je celostna predstavitev zgodnjenovoveškega gospostva Viltuš pri Mariboru med 16. in 18. stoletjem, s poudarkom na posestnem uradu Rošpoh. Obdelani viri so: urbarja iz leta 1588 in leta 1622, oba z dodatkom gorninskih dajatev urada Rošpoh, Gorninski registri iz obdobja od 1744–49 in iz leta 1756, Štiftna registra iz let 1739 in 1748 ter Protokol izdanih dokumentov o podložnikih za obdobje 1752–58. Vsi našteti viri veljajo le za urad Rošpoh oziroma za podložnike, spadajoče v ta urad. Urbar predstavlja popis letnih dohodkov od podložnikov zemljiškega gospostva za določeno leto. V gorninskem registru so zabeležene letne obveze hasnovalcev ('najemnikov') vinogradov v lasti gospostva. Oddajali so mošt, denar ter oves. Najemniki vinogradov niso bili le podložniki gospostva, temveč tudi meščani ali celo plemiči. V tistem času je namreč posedovanje vinograda še posebej pri meščanih veljalo za znak ugleda. Štiftni register je letni zapis obveznosti podložnikov do svojega zemljiškega gospoda, v katerem je označeno tudi, ali so le-ti obveznosti poravnali ali ne. Dajatve so bile večinoma denarne, tako se je tudi mala pravda (kopuni, kokoši, jajca, piščanci itd.) že pretvorila v denarne protivrednosti. Protokol izdanih dokumentov o podložnikih za obdobje 1752–58 je protokol inventarjev in cenitvenih zapisnikov nepremičnin, ki so jih najemno posedovali posamični podložniki gospostva Viltuš ob svoji smrti. V njem so uradno ocenjene vrednosti kmetij in vinogradov po smrti hasnovalca ter zapis prevzemne dajatve ali umrščine, ki je bila določena dedičem. Sestavni del diplome je tudi transliteracija teh virov iz nemške gotice v moderno nemščino kot tudi tabele z analizo dajatev v omenjenih virih, ki so se pri posameznikih seveda razlikovale glede na lego in pomembnost zemljišča. Pomembnejši lastniki graščine Viltuš od njene prve omembe v 12. stoletju do njenega žalostnega propada v 20. stoletju so bili: Viltuški gospodje, baroni Turjaški, baroni Székely/Zekel, grofje Herbersteini, grofje Rabatta, Jožefa Strenner, Boštjan Weninger, baron Gödel - Lannoy ter meščanski družini Badel in Magerl.
Ključne besede: gospoščina Viltuš, urad Rošpoh, gospoščinski viri, zgodnji novi vek, dajatve
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1640; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (14,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici