| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV TEMPERATURE IN ČAS EKSTRAKCIJE NA VSEBNOST ANTIOKSIDATIVNIH UČINKOVIN IZ IGLAVCEV
Nuša Kugler, 2011, diplomsko delo

Opis: Lubje iglavcev vsebuje poleg hidrofilnih polifenolov še lipofilne smole in eterična olja ter netopne snovi, kot so celuloza in lignin. Ker smo dežela bogata z iglastimi gozdovi nas je zanimalo, če so ekstrakti naših iglavcev primerljivi s Piknogenolom, za katerega se ve, da je iz obmorskega bora. Piknogenol je sestavljen iz 50 učinkovin, ki delujejo antioksidacijsko. Glavne fenolne spojine v skorji bora so proantocianidini, flavonoidi so prisotni v manjši količini. Piknogenol blagodejno učinkuje na krvožilni sistem, zato ga še posebno priporočajo diabetikom. Blaži tudi težave z vidom, ki nastanejo zaradi retinopatij, in pospeši regeneracijo manjših površinskih poškodb kože. Tako smo ekstrahirali tri različna lubja iglavcev, zaradi poslovne skrivnosti podjetja so označeni kot vzorec A, B in C. V vzorcih smo določevali vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijsko aktivnost. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijko aktivnost smo določili v vzorcu A in C. Rezultati kažejo, da smo pri vzorcu A in C dobili največji izkoristek ter vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov v ekstrakcijah pri 100°C. Najvišjo vsebnost proantocianidinov in antioksidativno aktivnost pa smo določili v ekstraktih dobljenih pri temperaturi 80°C.
Ključne besede: Ekstrakcija, lubje iglavcev, fenolne spojine, flavonoidi, proantocianidini, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 2239; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
Optimiranje parametrov ekstrakcije lubja iglavcev in karakterizacija ekstrakta
Nuša Kugler, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti, katero topilo – vodna raztopina acetona ali vodna raztopina etanola je boljša izbira za pripravo produkta ekstrakcije, ki je čim bolj primerljiva s komercialnim piknogenolom. Za slednjega se ve, da je pripravljen iz obmorskega bora, Pinsu Pinaster, ki je sestavljen iz 50 učinkovin, le-te pa delujejo antioksidacijsko. Med pomembnimi fenolnimi spojinami so proantocianidini, flavonoidi, ki pa so prisotni v manjši meri. Piknogenol naj bi učinkoval na krvožilni sistem, zato se ga priporoča diabetikom. Lajšal naj bi tudi težave z vidom in pospeševal regeneracijo manjših površinskih poškodb kože. Opravili smo raziskavo ekstrakcij, ki so bile izvedene pri različnih temperaturah - vodne raztopine acetona so bile izvedene pri temperaturi 30, 40 ter 50 °C, vodne raztopine etanola pa pri temperaturi 40, 60 in 80 °C. Antioksidativnost ekstrakta, vsebnost skupnih fenolov, proantocianidinov smo določevali s pekrtofotometričnimi metodami. Vsebnost komponent, kot so katehin, kavna kislina, ferulna kislina in taxifolin, pa je bila določena s tekočinsko kromatografijo. Ob primerjavi rezultatov ekstraktov s piknogenolom, ki se uspešno trži, so je izkazal ekstrakt, ki je bil pripravljen z vodno raztopino etanola v razmerju etanol / voda: 10 / 90, (v/v) pri temperaturi ekstrakcije 40 °C, kot najbolj primerljiv s komercialnim piknogenolom.
Ključne besede: antioksidanti, ekstrakcija trdno – tekoče, polifenoli, proantocianidini.
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 458; Prenosov: 1

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici