| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
The role of brain oscillations in working memory
Anja Pahor, 2017, doktorska disertacija

Opis: Working memory is important for a number of higher cognitive functions such as problem solving, reasoning, reading and language comprehension. Moreover, working memory measures are significantly correlated with measures of intellectual abilities. Investigating the neural basis of working memory provides the opportunity to gain a deeper understanding of individual differences in general cognitive ability. This thesis aimed to elucidate the roles of brain oscillations in working memory, with a particular focus on theta and gamma frequency bands. Two techniques were employed that are best suited for the non-invasive study of brain oscillations: scalp recorded EEG and transcranial alternating current stimulation (tACS). In the first step, correlational studies were conducted followed by neuromodulatory studies in the next step. The results showed that individuals with high working memory capacity, contrasted against individuals with low working memory capacity, display stronger alpha and gamma band desynchronisation and increased coherence in the theta frequency band between fronto- parietal areas during maintenance and between frontal brain areas during retrieval. The results further demonstrated that interactions between theta and gamma frequency bands are related to individual differences in working memory capacity. The neuromodulatory studies showed that theta tACS applied over parietal brain areas can be used to enhance performance on working memory tasks, thereby providing support for the causal role of theta band oscillations in working memory.
Ključne besede: working memory, brain oscillations, capacity, electroencephalograpy, tACS, theta, gamma
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1563; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

2.
Vrednotenje kognitivnega napora prostoročnih uporabniških vmesnikov na osnovi subjektivne ocene in analize EEG meritev s pomočjo naprave emotiv EPOC+
Aleš Janko, 2017, magistrsko delo

Opis: Potreba po bolj intuitivni interakciji je privedla do nastanka naravnega uporabniškega vmesnika. Ta prinaša številne nove načine prostoročne interakcije, ki pa še niso tako razširjeni, kot je na primer stični način interakcije z miško in s tipkovnico. Ker gre tu predvsem za novo tehnologijo, se morajo neizkušeni uporabniki naučiti upravljanja tovrstnih naprav, da jih lahko uporabljajo hitro, preprosto in podzavestno. Trud, ki ga vloži uporabnik v to, je odvisen od predhodnega znanja, kar je povezano tudi s kognitivno obremenitvijo. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo, na podlagi katere smo ugotavljali, ali je stopnja kognitivne obremenitve pri uporabnikih prostoročne interakcije večja od stopnje obremenitve pri stični interakciji. Kognitivno obremenitev smo vrednotili na osnovi subjektivne ocene udeleženca eksperimenta in meritev možganskih aktivnosti (EEG). Meritve možganskih aktivnosti smo izvedli s komercialno dostopno napravo Emotiv EPOC+. V raziskavi smo primerjali prostoročni interakciji na osnovi prepoznavanja gest za napravi Kinect in Myo ter stično interakcijo z miško in s tipkovnico. V raziskavi je sodelovalo 26 udeležencev brez daljših ali naprednejših izkušenj s prostoročno interakcijo, so pa redni uporabniki računalnika. Rezultati analize možganskega valovanja so pokazali, da je bila obremenitev udeležencev pri napravah prostoročne interakcije nekoliko večja kot pri stični interakciji, vendar pa razlike niso bile signifikantne. Z analizo subjektivnih ocen so bile ugotovljene signifikantne razlike med obremenitvijo pri napravah prostoročne in stične interakcije. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo povezave med kognitivno obremenitvijo in uporabnostjo, preprostostjo uporabe in čustvenim doživljanjem.
Ključne besede: prostoročni uporabniški vmesnik, prostoročna interakcija, kognitivna obremenitev, EEG, Emotiv Epoc+, Kinect, Myo
Objavljeno v DKUM: 16.06.2017; Ogledov: 1065; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

3.
Povezava med zmanjšano sposobnostjo voha (hipozmija) in upadom kognitivne učinkovitosti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Mojca Brglez, 2016, magistrsko delo

Opis: Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, katere vzrok ni povsem poznan. Znano je, da se lahko pred tipično motorično simptomatiko pojavijo nemotorični simptomi. Eden izmed njih je tudi upad vohalne sposobnosti. Namen naše raziskave je bil raziskati vohalno sposobnost in kognitivni status pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Želeli smo ugotoviti, kateri faktorji najbolje ločujejo testno skupino od kontrolne. Uporabili smo nov vohalni test, zato smo karakteristike testa preverili tudi pri mladih odraslih. V raziskavo smo vključili 30 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (povprečne starosti 68,8 let) in 30 starostnikov (povprečne starosti 71,2 let), ki so sestavljali kontrolno skupino. Vohalno sposobnost smo merili z vohalnim testom, ki smo ga napravili za potrebe te raziskave. Naloga udeležencev na tem testu je bila, da med desetimi pari različnih dišavnic najdejo ustrezne pare vonjev. Kognitivno učinkovitost smo ocenili z Montrealsko lestvico spoznavnih sposobnosti (MoCA). V drugo raziskavo smo vključili 100 mladih odraslih (povprečne starosti 23,3 let). Pri njih smo preverjali vohalno sposobnost z razširjenim vohalnim testom, ki je obsegal trinajst parov dišavnic. Rezultati so pokazali na statistično pomembno razliko v vohalni sposobnosti in kognitivnem upadu med bolniki s Parkinsonovo boleznijo in kontrolno skupino. Povezava med kognitivno učinkovitostjo in sposobnostjo voha je pri bolnikih šibka. Ugotovili smo tudi, da se s trajanjem bolezni vohalni deficit ne poslabšuje. Vonji, ki najbolje diskriminirajo testno skupino od kontrolne, so: kava, klinčki, majaron in cimet. Rezultati analize vohalnega testa pri mladih kažejo, da mladi na vohalnem testu dosegajo statistično pomembno boljše rezultate. Ugotovili smo tudi, da se pri origanu, majaronu, baziliki, rožmarinu, janežu in kumini pojavlja največ napak. Z vohalnim testom smo potrdili, da je pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo vohalna sposobnost slabša. To nam daje priložnost, da z izboljšanjem vohalnega testa in dodatnimi analizami na večjem vzorcu bolnikov uporabimo test kot presejalni in kot pomoč pri prepoznavi Parkinsonove bolezni že v predklinični fazi.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, vohalna sposobnost, kognitivni upad, vohalni test, Montrealska lestvica sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1405; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
VPLIV SPOMINSKEGA TRENINGA NA KRATKOTRAJNI IN DOLGOTRAJNI SPOMIN PRI POSAMEZNIKIH S PRIDOBLJENO MOŽGANSKO POŠKODBO
Tjaša Ogrizek, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen te študije je bil preveriti vpliv spominskega treninga N-back na kratko- in dolgotrajne spominske sposobnosti pri udeležencih s pridobljeno možgansko poškodbo. V ta namen sta se izoblikovali dve hipotezi, in sicer (H1) kratkotrajni spomin udeležencev se bo izboljšal ter (H2) dolgotrajni spomin udeležencev se ne bo spremenil. Udeleženci v študiji so bili trije posamezniki, stari 38, 31 ter 26 let, ki imajo pridobljeno možgansko poškodbo. Metodološki pripomočki, uporabljeni v študiji, so bili: testa spominskih sposobnosti Auditory-Verbal Learning Test oziroma AVLT (Lezak et al., 2012) in Shum Visual Learning Test oziroma SVLT (Shum, O'Gorman in Eadie, 1999) ter pet podtestov testne baterije Repeatable Battery for the Assessment of Neuropsychological Status oziroma RBANS (Randolph, 2012). Postopek zbiranja podatkov je najprej zajemal prvotno testiranje, nato dvomesečni spominski trening s pomočjo spominskega treninga N-Back, za tem pa še zaključno testiranje spominskih sposobnosti s prej naštetimi pripomočki. Rezultati testiranj niso pokazali izboljšanj v sposobnostih kratko- in dolgotrajnega spomina. Tako hipoteze 1 ni bilo mogoče potrditi, medtem ko je bila hipoteza 2 potrjena. Kljub temu se je med spominskim treningom pričel nakazovati pozitiven trend kompetentnosti pri dveh udeležencih, kar morda kaže na ustreznost spominskega treninga za dva udeleženca, vendar bi za prikaz izboljšav tudi v testiranjih trening moral biti dolgotrajnejši.
Ključne besede: kratkotrajni spomin, dolgotrajni spomin, pridobljena možganska poškodba, N-Back, spominski trening
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 1712; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (965,95 KB)

5.
Motivacija in kako motivirati?
Norbert Jaušovec, 2010, strokovni članek

Ključne besede: nagoni, motivi, motivacija, kognicija, analize primerov
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1601; Prenosov: 224
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
Spoštovanje otrokove igre : diplomsko delo
Ksenija Zorec, 1998, diplomsko delo

Ključne besede: igre, predšolski otroci, igralne dejavnosti, šport, vloga staršev, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1683; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

8.
VPLIV TRENINGA DELOVNEGA SPOMINA NA KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI
Marina Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih se v psihološki literaturi pogosto objavljajo študije, ki nakazujejo, da lahko s treningom delovnega spomina izboljšamo dosežke na netreniranih nalogah, ki merijo višje kognitivne sposobnosti; rezultati različnih študij pa ostajajo nekonsistentni. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil preveriti, ali lahko s treningom delovnega spomina vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina in na povišanje točk na testu fluidne inteligentnosti. Končni vzorec je sestavljajo 29 udeležencev, starih med 13 in 15 let. Od tega jih je bilo 14 v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Eksperimentalna skupina je v obdobju dveh tednov končala serijo desetih adaptivnih treningov delovnega spomina, ki so temeljili na dual n-nazaj nalogi. Kontrolna skupina je bila pasivna in v vmesnem času ni opravljala nobenega treninga. Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi udeleženci eksperimentalne skupine izboljšali svoj rezultat na trenirani nalogi dual n-nazaj. Statistično pomembnega učinka treninga eksperimentalne skupine na mero obsega števil in obsega vizualno prostorskega spomina v primerjavi z dosežki kontrolne skupine ni bilo, je pa eksperimentalna skupina v primerjavi s kontrolno skupino pridobila več na meri fluidne inteligentnosti. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost preiskovanja dejavnikov učinkovitosti prenosa učinkov treningov delovnega spomina v prihodnjih raziskavah.
Ključne besede: delovni spomin, kognitivni trening, dual n-nazaj, fluidna inteligentnost, individualne razlike
Objavljeno v DKUM: 27.05.2014; Ogledov: 4767; Prenosov: 1277
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici