1. Comparative study of different polymeric binders in electrochemical CO reductionNoémi V. Galbicsek, Attila Kormányos, Gergely Ferenc Samu, Mohd M. Ayyub, Tomaž Kotnik, Sebastijan Kovačič, Csaba Janáky, Balázs Endrődi, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Electrochemical reduction of carbon monoxide offers a possible route to produce valuable chemicals (such as acetate, ethanol or ethylene) from CO2 in two consecutive electrochemical reactions. Such deeply reduced products are formed via the transfer of 4–6 electrons per CO molecule. Assuming similar-sized CO2 and CO electrolyzers, 2–3-times larger current densities are required in the latter case to match the molar fluxes. Such high reaction rates can be ensured by tailoring the structure of the gas diffusion electrodes. Here, the structure of the cathode catalyst layer was systematically varied using different polymeric binders to achieve high reaction rates. Simple linear polymers, bearing the same backbone but different functional groups were compared to highlight the role of different structural motifs. The comparison was also extended to simple linear, partially fluorinated polymers. Interestingly, in some cases similar results were obtained as with the current state-of-the-art binders. Using different surface-wetting characterization techniques, we show that the hydrophobicity of the catalyst layer─provided by the binder─ is a prerequisite for high-rate CO electrolysis. The validity of this notion was demonstrated by performing CO electrolysis experiments at high current density (1 A cm–2) for several hours using PVDF as the catalyst binder.
Ključne besede: electrochemical CO reduction, polymeric binders, carbon monoxide
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (3,55 MB) |
2. A global analysis of the impact of COVID-19 stay-at-home restrictions on crimeAmy E. Nivette, Gorazd Meško, Renee Zahnow, Raul Aguilar Ruiz, Andri Ahven, Amram Shai, Barak Ariel, María José Arosemena Burbano, Roberta Astolfi, Dirk Baier, Hyung-Min Bark, Joris E. H. Beijers, Marcelo Bergman, Gregory Breetzke, Alberto Concha-Eastman , Sophie Curtis-Ham, Ryan Davenport, Carlos Díaz, Diego Fleitas, Manne Gerell, Kwang-Ho Jang, Juha Kääriäinen, Tapio Lappi-Seppälä, Woon-Sik Lim, Rosa Loureiro Revilla, Lorraine Green Mazerolle, Noemí Pereda , Noemí Pereda , Maria Fernanda Peres, Rubén Poblete-Cazenave, Simon Rose, Robert Svensson, Nico Trajtenberg, Tanja Van der Lippe, Joran Veldkamp, Carlos Javier Vilalta Perdomo, Manuel P. Eisner , 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The stay-at-home restrictions to control the spread of COVID-19 led to unparalleled sudden change in daily life, but it is unclear how they affected urban crime globally. We collected data on daily counts of crime in 27 cities across 23 countries in the Americas, Europe, the Middle East and Asia. We conducted interrupted time series analyses to assess the impact of stay-at-home restrictions on different types of crime in each city. Our findings show that the stay-at-home policies were associated with a considerable drop in urban crime, but with substantial variation across cities and types of crime. Meta-regression results showed that more stringent restrictions over movement in public space were predictive of larger declines in crime.
Ključne besede: criminology, crime, pandemic, restrictions, stay-at-home, analysis
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Decomposition and fragmentation of conventional and biobased plastic wastes in simulated and real aquatic systemsOlivija Plohl, Lidija Fras Zemljič, Alen Erjavec, Noemi Sep, Maja Čolnik, Yee Van Fan, Mojca Škerget, Annamaria Vujanović, Lidija Čuček, Julija Volmajer Valh, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Plastics play a crucial role in our daily lives. The challenge, however, is that they become waste and contribute to a global environmental problem, increasing concerns about pollution and the urgent need to protect the environment. The accumulation and fragmentation of plastic waste, especially micro- and nanoplastics in aquatic systems, poses a significant threat to ecosystems and human health. In this study, the decomposition and fragmentation processes of conventional and biobased plastic waste in simulated water bodies (waters with different pH values) and in real water systems (tap water and seawater) are investigated over a period of one and six months. Three types of plastic were examined: thermoplastic polyethylene terephthalate and thermoset melamine etherified resin in the form of nonwovens and biobased polylactic acid (PLA) in the form of foils. Such a comprehensive study involving these three types of plastics and the methodology for tracking degradation in water bodies has not been conducted before, which underlines the novelty of the present work. After aging of the plastics, both the solid fraction and the leachate in the liquid phase were carefully examined. The parameters studied include mass loss, structural changes and alterations in functional groups observed in the aged plastics. Post-exposure assessment of the fragmented pieces includes quantification of the microplastic, microscopic observations and confirmation of composition by in situ Attenuated Total Reflectance Fourier Transform Infrared Spectroscopy. The leachate analysis includes pH, conductivity, turbidity, total carbon and microplastic size distribution. The results highlight the importance of plastic waste morphology and the minor degradation of biobased PLA and show that microfibers contribute to increased fragmentation in all aquatic systems and leave a significant ecological footprint. This study underlines the crucial importance of post-consumer plastic waste management and provides valuable insights into strategies for environmental protection. It also addresses the pressing issue of plastic pollution and provides evidence-based measures to mitigate its environmental impact.
Ključne besede: polylactic acid, polyethylene terephthalate fabric, melamine etherifed resin fabric, aquatic environment, fragmentation, waste disposal
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vpliv podnebnih sprememb na varnost svetovne populacije : magistrsko deloNoemi Kapelj, 2024, magistrsko delo Opis: Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba, zlasti od emisij toplogrednih plinov, od gospodarskega razvoja, porabe energije, tehnološkega napredka in drugih dejavnikov. Zavedanje nevarnosti podnebnih sprememb je sprožilo proces mednarodnega sodelovanja. Izboljšalo se je zavedanje posledic podnebnih sprememb in tudi potrebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Na tem področju je bilo sprejetih že kar nekaj zakonov in konvencij. Da bi ugotovili, kako se dojemanje podnebnih sprememb razlikuje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, smo izvedli intervjuje z zaposlenimi v ključnih institucijah, ki delujejo na tem področju. Vsi so menili, da so k onesnaženju največ prispevali izpusti toplogrednih plinov iz tovarn in avtomobilov, krivec je tudi kmetijstvo. Podnebnim spremembam so bolj izpostavljene revne države in države v razvoju. Ravno tako menijo, da je s podnebnimi spremembami ogrožena naša varnost, saj se bosta povečali pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Da bi pozitivno vplivali nanje, moramo spremeniti vsakodnevne navade, na primer zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, sezonsko in lokalno prehranjevanje, zmanjšati odpadke hrane, povečati skrb za čisto okolje in podobno. Znati se bomo morali prilagoditi podnebnim spremembam, na primer z namakanjem, postavitvijo protitočnih mrež, opozarjanjem na ekstremne naravne dogodke, z ustrezno gradnjo in podobno.
Ključne besede: podnebne spremembe, varnost, globalno segrevanje, toplogredni plini, onesnaženje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. Fragmentacija plastičnih materialov v različnih vodnih okoljih : magistrsko deloNoemi Sep, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti in primerjati mehanizme degradacije oziroma fragmentacije štirih konvencionalnih plastičnih materialov (polietilen tereftalat (PET), recikliran polietilen tereftalat (rPET), vlakna polietilen tereftaltata (PETFIB), vlakna melaminske eterificirane smole (MERFIB)) in enega biorazgradljivega plastičnega materiala (polilaktična kislina (PLA)) v treh modelnih vodah z različnimi vrednostmi pH (4, 7 in 10) ter v dveh realnih vodah (pitna voda in morska voda). Fragmentacijo plastičnih materialov smo preučevali za njihovo izpostavljenost v treh različnih časovnih obdobjih (1 mesec, 3 meseci in 6 mesecev). Tako smo primerjali kinetiko degradacije/fragmentacije različnih plastičnih materialov ter preučevali vpliv različnih parametrov, kot sta časovna izpostavljenost, vpliv naravnega okolja ter pH vrednosti na kinetiko degradacije. V sklopu magistrske naloge smo prav tako izvedli eksperiment, pri čemer smo uporabili 10-kratno količino začetnega vzorca, kjer smo spremenili razmerje med materialom in vodnim medijem. Na koncu smo izvedli še standardni test za določanje toksičnost (TCLP) po standardu SW-846 Test Method 1311.
Spremembe v masi plastičnih materialov ter količino nastale mikroplastike smo kvantificirali s pomočjo gravimetrije. Morebitne morfološke spremembe materiala smo okarakterizirali s pomočjo optičnega mikroskopa, morebitne spremembe funkcionalnih skupin pa smo spremljali z ATR-FTIR spektroskopijo. V vodnih medijih smo spremljali spreminjanje naslednjih parametrov: pH vrednost, prevodnost, motnost, povprečno velikost delcev ter skupni organski ogljik.
Med petimi preučevanimi materiali kaže MERFIB največjo stopnjo degradacije, najbolj obstojen med preučevanimi materiali pa je konvencionalni material PET. Po šestih mesecih izpostavljenosti smo pri materialih PET, rPET in MERFIB lahko zasledili največjo stopnjo degradacije v primeru uporabe modelne vode s pH vrednostjo 4. V primeru materiala PETFIB pa se je za najučinkovitejše degradacijsko sredstvo izkazala morska voda. PLA se je najbolj degradirala v modelni vodi s pH vrednostjo 10.
S pomočjo standardnega testa za določanje toksičnosti smo prav tako potrdili, da je med petimi preučevanimi materiali MERFIB najbolj nagnjen k fragmentaciji zaradi njegove vlaknaste strukture.
Ključne besede: plastični materiali, fragmentacija, polietilen tereftalat, recikliran polietilen tereftalat, vlakna polietilen tereftaltata, polilaktična kislina, vlakna melaminske eterificirane smole
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 660; Prenosov: 55
Celotno besedilo (5,47 MB) |
6. Nasilje nad migranti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNoemi Kapelj, 2021, diplomsko delo Opis: Migracije so gibanja ljudi iz ene države v drugo zaradi različnih dejavnikov. Ljudje si želijo boljših pogojev za življenje, bežijo pred vojnami, revščino in nestabilnostjo. Lahko so trajne ali začasne. Na svoji poti so migranti izpostavljeni različnim oblikam nasilja, ki ga lahko izvajajo policisti ali pa domače prebivalstvo, v nekaterih primerih tudi migranti sami. Da bi proučili nasilje nad migranti v Sloveniji, smo za potrebe raziskovalne naloge izvedli intervjuje s štirimi migranti in dvema varnostnikoma, ki sta zaposlena v enem izmed azilnih domov v Sloveniji. Intervjuji z migranti so pokazali, da so bili nasilja deležni predvsem s strani tihotapcev med samim potovanjem, po prihodu v Slovenijo pa so bili največkrat deležni strukturnega nasilja. Intervjuji z varnostniki so pokazali, da so migranti večinoma miroljubni ljudje, s katerimi imajo dobre odnose. V azilnih domovih do nasilja med in s strani migrantov pride v zelo redkih primerih. Analizirali smo tudi članke različnih spletnih medijev. Na spletnih straneh MMC RTV Slovenija, 24ur.com, Nova24 TV, Siol.net in Žurnal 24 smo poiskali vse članke med letoma 2017 in 2020, ki poročajo o migrantih. Analiza člankov je pokazala, da mediji pogosto poročajo o nasilju, ki ga povzročajo migranti, redko pa omenjajo nasilje, ki ga migranti doživljajo na svoji poti in tam, kjer se poskušajo vključiti v družbo. Zaključimo, da komercialni mediji bolj pristransko poročajo o begunski problematiki in nasilju, ki je z njo povezano, saj je opaziti, da je v teh medijih veliko bolj omenjeno nasilje s strani migrantov. Takšno poročanje ustvari predsodke in stereotipe o migrantih. Mediji na eni strani lahko opozarjajo na obstoj tovrstne problematike ali pa s prikrivanjem resnice na drugi strani migrante puščajo na robu družbe.
Ključne besede: migranti, begunci, prebežniki, nasilje, mediji, medijsko poročanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1233; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,47 MB) |
7. Načrtovanje in postavitev učnega permakulturnega vrta ob Osnovni šoli Janka Glazerja RušeNoemi Ludvik, 2021, diplomsko delo Opis: Permakultura je oblika trajnostnega kmetijstva z individualnim pristopom postavitve in zasaditve. Ni recept, temveč koncept, zasnovan na individualnosti posameznika, finančnih sposobnostih, strokovni podkovanosti ter na sodelovanju in reciklaži uporabljenih materialov. V okviru diplomskega dela je bil na pobudo Občine Ruše in skupaj s predstavniki osnovne šole načrtovan in postavljen učni vrt z dogovorjenimi elementi, ustrezno umeščenimi v razpoložljiv prostor. V njem je bila izvedena delavnica z učenci 6. razreda pri predmetu naravoslovje. Na delavnici so bili s pomočjo postavljenih elementov (visoke in izbočene grede, vertikalne zasaditve, hotel za žuželke, kompostnik) obravnavni nekateri vsebinski sklopi učnega načrta (prst, sistematika, morfologija in razmnoževanje rastlin, škodljivi in koristni organizmi, ravnanje z odpadki). Učenci so na delavnici aktivno sodelovali pri končnih zasaditvah in polnjenju hotela za žuželke. Usvojeno znanje so utrdili s pomočjo pripravljenih učnih listov in pomagal. S postavitvijo vrta ob šoli in izvedbo učne delavnice smo pokazali, da je permakulturni vrt pravilno in funkcionalno načrtovan, primerno zasajen ter da ga lahko uporabijo pri pouku naravoslovja.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, permakultura, mešane zasaditve, učilnica v naravi, pouk naravoslovja
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 957; Prenosov: 95
Celotno besedilo (6,94 MB) |
8. Odstranjevanje težkih kovin iz trdne frakcije digestata aktivnega blata s pomočjo magnetnih nanodelcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeNoemi Sep, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil odstraniti oziroma zmanjšati koncentracijo težkih kovin, kot so Zn, Cu, Ni in Cd iz trdne frakcije digestata aktivnega blata po anaerobni digestiji, da bi omogočili njegovo uporabo v kmetijstvu. V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali maghemitne nanodelce s ko-precipitacijo železovih Fe2+ in Fe3+ ionov, jih prevlekli s približno 3 nm debelo plastjo amorfnega SiO2 ter jih nadaljnje funkcionalizirali z derivatom GOPTS-bPEI, ki je v svoji strukturi bogat z aminskimi skupinami, znanimi kot kelatorji kovin. Aminske skupine smo uporabili za kelacijo kovin in posledično omogočili njihovo odstranitev. Po končani sintezi smo izvedli površinsko ATR-FTIR spektroskopijo in uspešno dokazali prisotnost želenih funkcionalnih skupin v nanodelcih.
V diplomskem delu smo združili dve metodi za odstranjevanje težkih kovin iz trdnih materialov in jih uporabili na primeru digestata aktivnega blata. Združili smo kemijsko izluževanje s kislinami ter adsorpcijo kovin na modificirane magnetne nanodelce. Z združitvijo teh metod smo želeli povečati učinkovitost odstranitve težkih kovin. Pred adsorpcijo smo vzorce trdne frakcije digestata izpostavili kislinam. Najprej smo primerjali učinkovitost ekstrakcije glede na vrsto kisline, pri čemer smo uporabljali 0,2 M citronsko kislino in 0,2 M oksalno kislino, zraven tega smo preučevali še učinkovitost ekstrakcije glede na kontaktni čas. Za primerjavo smo izvedli tudi poskuse z digestati, pri katerih smo kovine ekstrahirali le z vodo. V drugem delu smo na pridobljenih ekstraktih izvedli poskuse adsorpcije kovin s sintetiziranimi modificiranimi magnetnimi nanodelci in tako preučili vpliv pH vrednosti ter vpliv mase nanodelcev na učinkovitost adsorpcije težkih kovin. Izračunali smo adsorpcijske kapacitete za posamezne kovine ter določili celokupno adsorpcijsko kapaciteto nanodelcev pri posameznem vzorcu. Koncentracije težkih kovin smo določili z atomsko adsorpcijsko spektroskopijo (AAS).
Ugotovili smo, da se je iz testiranih vzorcev ob uporabi citronske kisline izlužilo največ cinka (dosegli smo kar 97,6 % učinkovitost), najmanj pa se ekstrahira bakra. Primerjava učinkovitosti ekstrakcije je pokazala, da je citronska kislina primernejša za izluževanje cinka, niklja in kadmija, oksalna kislina pa je primernejša v primeru bakra. Rezultati odstranjevanja težkih kovin z modificiranimi magnetnimi nanodelci so pokazali, da so nanodelci najučinkovitejši pri odstranjevanju niklja. Najvišjo adsorpcijsko kapaciteto smo dosegli v primeru cinku (24,0 mg/g). Najvišja celokupna adsorpcijska kapaciteta, ki smo jo dosegli, je bila 27,42 mg/g.
Ključne besede: odstranjevanje težkih kovin, digestat aktivnega blata, izluževanje kovin s kislino, adsorpcija, magnetni nanodelci
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1234; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,69 MB) |
