Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kmalu po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so začeli o kompleksih (nekdanjih) vojašnic razmišljati kot del arhitekture in urbanizma mest. S potencialno ukinitvijo vojašnic bi se odprle nove možnosti za javno uporabo njihovih površin. Tudi v primeru vojašnice v Slovenski Bistrici gre za izjemno dobro lokacijo v neposredni bližini mestnega jedra, kar pa povečuje interes javnosti za to območje. Razvoj le-tega je bil namreč zaradi obraščanja in povečevanja mestnega tkiva okoli območja močno omejen. Magistrsko delo obravnava možnost arhitekturnega in urbanističnega preoblikovanja sedanjega območja vojašnice v Slovenski Bistrici po tukajšnjem prenehanju delovanja vojaških funkcij. Naloga ponudi koncept in zasnovo odprtega in javno dostopnega območja, ki postaja razpoznaven del mesta. Le-ta se neločljivo poveže s preostalimi funkcionalnimi enotami v mestu, s tem pa omogoči prebivalcem sodobno bivanje in delovanje. Ustvarijo se raznolike dejavnosti mešane rabe, ki pa so med seboj ločene do te mere, da ustvarjajo primerne bivalne in delovne pogoje brez motečih dejavnikov.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, preoblikovanje, zasnova, bivanje, mešana raba, vojašnica, izolirano območje, Slovenska Bistrica
Objavljeno v DKUM: 03.04.2018; Ogledov: 1276; Prenosov: 469
Celotno besedilo (38,25 MB)