| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA INŠPEKCIJE ZA DELO
Nino Galun, 2014, diplomsko delo

Opis: Na področju delovnega prava ima poseben pomen varstvo pravic delavca, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka. Delavec je varovan praktično na vseh pravnih področjih, posebno vlogo v sistemu varstva pravic delavca pa ima inšpekcija za delo. Ta opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov na področju delovnih razmerij, kot izvršilno nalogo državne uprave. V diplomskem delu je uvodoma predstavljen pomen inšpekcijskega nadzora v pravnem sistemu in njegov zgodovinski razvoj. Predstavitvi inšpekcijskega nadzora na splošno sledi predstavitev posebnosti na področju pristojnosti inšpekcije za delo. Ta organizacijsko deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Zgodovinskemu pregledu in pregledu ureditve ter pristojnosti inšpekcije za delo v avstrijskem, nemškem in italijanskem pravnem redu sledi pregled pozitivnopravne ureditve v pravnem sistemu Republike Slovenije. V nadaljevanju so predstavljeni potek inšpekcijskega postopka, ki ga opravlja inšpekcija za delo, ter pooblastila inšpektorjev. Poseben poudarek je na odgovoru na vprašanje, na čigav predlog se začne inšpekcijski postopek in kdo so stranke v njem. Inšpekcijski postopek se navadno konča z izdajo ureditvene upravne odločbe, s katero inšpektor odredi vzpostavitev zakonitega stanja. Zraven izdaje ureditvene upravne odločbe ima inšpektor v primeru kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje, še druge možnosti ukrepanja. Tako lahko izda prepovedno odločbo, odločbo v hitrem prekrškovnem postopku, poda ovadbo pristojnemu organu v primeru domnevne storitve kaznivega dejanja ali ukrepa na drug predviden način. Poseben pomen ima preventivno delo inšpekcije, s katerim ta preprečuje nastanek nezakonitega stanja in kršenja pravic. Na koncu so na kratko predstavljeni in med seboj primerjani še drugi postopki v okviru varstva pravic delavcev, to so sodno varstvo, kazenskopravno varstvo in varstvo v okviru prekrškovnega prava. Poseben poudarek je namenjen primerjavi med inšpekcijskim postopkom in ostalimi omenjenimi postopki.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, inšpekcija za delo, varstvo pravic delavca, ureditvena odločba, odločba v hitrem prekrškovnem postopku, pristojnosti inšpekcije za delo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 985; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (866,95 KB)

2.
Pravica do stavke in njene omejitve
Nino Galun, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana pravica do stavke. V prvem delu je slednja umeščena v zgodovinski in pravni kontekst, v nadaljevanju pa so predstavljeni pravni viri, v katerih je urejena. Sledi vsebinska predstavitev pravice do stavke s poudarkom na sistematično razvrščenih aktualnih vprašanjih iz prakse in teorije, z vidika slovenske pravne ureditve. Najprej je podana definicija stavke, pri kateri je poudarjena razlika med tipično obliko stavke in drugimi oblikami stavk, ki se od tipične razlikujejo po objektivnih in subjektivnih elementih. Pri tem so vzpostavljeni kriteriji za ločevanje stavke od drugih industrijskih akcij, ki niso varovane s pravico do stavke. Slednja je sicer lahko priznana sindikatom ali delavcem, ureditve v mednarodnih aktih pa se glede tega vprašanja razlikujejo. Prvi del zaokrožuje podpoglavje o pravnih posledicah stavke za stavkajoče, ki se lahko odražajo na delovnopravnem in odškodninskem področju ali celo področju kaznovalnega prava. Ker je pravico do stavke potrebno v nekaterih primerih omejiti ali celo prepovedati, so v drugem poglavju obravnavane možnosti omejevanja pravice do stavke. Omejevanje do neke mere predstavlja tudi ureditev načina njenega izvrševanja, v okviru katere se predpišejo postopkovna pravila za izvedbo zakonite stavke. Za omejevanje gre prav tako v primeru, ko se za izvedbo zakonite stavke zahteva, da je ta nujna, primerna in sorazmerna za dosego cilja. Vsi obravnavani mednarodni akti dopuščajo omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, bodisi po objektivnem, bodisi subjektivnem kriteriju. Gre za omejitve v javnem interesu, s katerimi se omeji ali celo prepove pravica do stavke nekaterim kategorijam delavcev v javnih službah in državnim uslužbencem. Omejitve pravice do stavke so pogosto določene v času veljavnosti kolektivnih pogodb, zato je v magistrskem delu obravnavana dopustnost takšnega omejevanja, na koncu pa je obravnavana še dopustnost omejevanja pravice do stavke v času vojne ali nacionalne krize.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, različne oblike stavk, ureditev načina izvrševanja pravice do stavke, omejitve pravice do stavke, suspenz pravice do stavke
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 928; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici