| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FENOMEN HIKIKOMORI - SOCIALNI UMIK MLADINE NA JAPONSKEM
Nino Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti lastnosti, vidike in percepcije fenomena hikikomori (socialni umik mladih na Japonskem), ki povzročajo težave pri znanstvenem raziskovanju. S primerjalno analizo smo ugotovili, da ta socialni pojav nima širše sprejete splošne definicije. Obstajata dve pomembnejši opredelitvi, ki sta osnova za številne izpeljave, ki omogočajo operativno označitev fenomena za posamezne raziskave. Pri diskurzivni analizi fenomena smo potrdili pomembno vlogo posameznih diskurzov (medijskega, javnosti, znanstvenega in uradnega) pri pojmovanju in oblikovanju percepcije fenomena v strokovni in drugih javnostih. V primerjalni analizi obstoječih metodoloških pristopov k fenomenu smo ugotovili prevlado kvalitativnih metod, ob tem pa zaznali zagate pri metodoloških pristopih k raziskovanju, ki jih povzroča nedostopen predmet proučevanja. V pregledu teorij razlag fenomena hikikomori smo ugotovili, da prevladujejo pristopi, ki vidijo temeljne razloge za socialni umik v socialno-ekonomskih okoliščinah, predvsem strukturnih spremembah v sodobni japonski družbi, pri čemer naj bi bil socialni umik posledica več vzrokov, ki so medsebojno povezani ali celo pogojeni. Tezo o kulturni specifičnosti fenomena hikikomori smo potrdili, na formalni ravni gre nedvomno za fenomen, ki je kulturno specifičen za Japonsko, pri čemer pa je treba opozoriti na strukturno sorodne pojave v drugih družbah.
Ključne besede: hikikomori, socialni umik mladine, sodobna japonska družba, odklonsko vedenje, kulturno specifičen fenomen, diskurzivna analiza, sociologija mladine
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 1339; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
ROMANESKNI OPUS ZDENKA KODRIČA
Nino Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z osmimi samostojnimi romani Zdenka Kodriča, izdanimi med letoma 1994 in 2014. Kodričev romaneskni opus je bil strokovno malo raziskan, dobil pa je sorazmerno veliko sočasnih kritiških odmevov. Romane smo literarnozgodovinsko umestil v slovensko literarno življenje na prelomu 20. v 21. stoletje, s posebnim ozirom na teorije in pojmovanja slovenskega romana in njegovih specifik. Ob tem smo posebej pregledali modernistične in postmodernistične pojme v okviru sodobne slovenske proze. Interpretativno smo analizirali vsak roman posebej in prikazali značilnosti Kodričeve poetike v njih, glede na literarno snov, teme in motive, ideje, notranjo zgradbo in pripovedne postopke. To diplomsko delo postavlja osnovo za nadaljnje raziskave njegovih romanov in s tem možnost za umeščanje opusa in/ali posameznih romanov v teorije, analogije, tipologije itd. Romaneskni opus Zdenka Kodriča je tematsko-motivno pester, avtor pa pri tem eksperimentira z literarno snovjo, slogom in pripovednimi strategijami. Njegov prvi roman Blaženi Franc Rihtarič je modernističen roman, drugi Potsdamska baterija pa postmodernističen. V njegovem kasnejšem romanesknem opusu prevladujejo v realistični maniri pisani romani, v njih pa opazno vlogo igrajo modernistične in postmodernistične prvine, predvsem medbesedilnost in metafikcija. Te romane lahko označimo z oznako modificiran tradicionalni roman, kot jo je podala Alojzija Zupan Sosič.
Ključne besede: sodobni slovenski roman, Zdenko Kodrič, romaneskni opus, modernizem, postmodernizem, modificiran tradicionalni roman
Objavljeno v DKUM: 23.08.2016; Ogledov: 1178; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici