1. Malpighian tubule cells in overwintering cave crickets Troglophilus cavicola (Kollar, 1833) and T. neglectus Krauss, 1879 (Rhaphidophoridae, Ensifera)Saška Lipovšek Delakorda, Tone Novak, Franc Janžekovič, Nina Weiland, Gerd Leitinger, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: During winter, cave cricket larvae undergo dormancy in subterranean habitats; this dormancy is termed diapause in second year Troglophilus cavicola larvae because they mature during this time, and termed quiescence in T. neglectus, because they mature after dormancy. Here we used electron microscopy to analyze ultrastructural changes in the epithelial cells in the Malpighian tubules (MTs) of T. cavicola during diapause, in order to compare them with previous findings on T. neglectus. Moreover, the autophagosomes were studied with immunofluorescence microscopy in both species. Although the basic ultrastructure of the cells was similar, specific differences appeared during overwintering. During this natural starvation period, the nucleus, rER, the Golgi apparatus and mitochondria did not show structural changes, and the spherites were exploited. The abundances of autophagic structures in both species increased during overwintering. At the beginning of overwintering, in both species and sexes, the rates of cells with autophagic structures (phagophores, autophagosomes, autolysosomes and residual bodies) were low, while their rates increased gradually towards the end of overwintering. Between sexes, in T. cavicola significant differences were found in the autophagosome abundances in the middle and at the end, and in T. neglectus at the end of overwintering. Females showed higher rates of autophagic cells than males, and these were more abundant in T. cavicola. Thus, autophagic processes in the MT epithelial cells induced by starvation are mostly parallel in diapausing T. cavicola and quiescent T. neglectus, but more intensive in diapausing females.
Ključne besede: cave cricket, overwintering, Troglophilus cavicola, Troglophilus neglectus
Objavljeno v DKUM: 19.06.2017; Ogledov: 955; Prenosov: 345
 Celotno besedilo (9,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ultrastrukturne spremembe celic srednjega črevesa med prezimovanjem velikega jamskega pajka, Meta menardi (Latreille 1804) (Araneae, Tetragnathidae), v naravnih habitatihNina Weiland, 2017, magistrsko delo Opis: Meta menardi je troglofilna vrsta. Večino življenjskega cikla preživi v podzemeljskih habitatih. V svojem življenjskem ciklu nima programiranega prezimovanja, kar pomeni, da se pozimi priložnostno prehranjuje. Ob nedostopnosti plena in posledičnem stradanju v celicah potečejo procesi, značilni za vrste s programiranim prezimovanjem, ki se pozimi ne prehranjujejo. S svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo proučili strukturo in ultrastrukturo divertiklov srednjega črevesa M. menardi med prezimovanjem v naravnih habitatih. Samce in samice M. menardi smo nabrali v različnih obdobjih prezimovanja – na začetku (november), na sredi (januar) in ob koncu prezimovanja (marec). Zanimale so nas spremembe v strukturi in ultrastrukturi pri obeh spolih, spreminjanje količine založnih snovi, značilnosti sferitov in pojav avtofagnih struktur, ki odražajo trajanje stradanja med prezimovanjem. Epitel divertiklov srednjega črevesa je bil zgrajen iz prebavnih, sekrecijskih in založnih celic. V strukturi in ultrastrukturi med spoloma ni bilo razlik. Med prezimovanjem so se v epitelnih celicah divertiklov pojavile spremembe, značilne za stradanje. Količina založnih snovi (glikogena in lipidov) se je zmanjšala. Sferiti so imeli med prezimovanjem vse več elektronsko svetlejših, izpraznjenih plasti. Število avtofagnih struktur, stopnja vakuolizacije citoplazme in poraba materiala iz vakuol so se povečali. Ultrastrukturne značilnosti, ki so odraz stradanja med prezimovanjem, so pri M. menardi posledica pomanjkanja in nedostopnosti plena, ki prezimuje v jamah. Nutriente in energijo za vzdrževanje različnih fizioloških procesov, potrebnih za preživetje med stradanjem, so pajki pridobivali s porabo energijsko bogatih založnih snovi, iz mineralnih in organskih sestavin sferitov, z razgradnjo celičnih sestavin v procesu avtofagije in intenzivne vakuolizacije ter priložnostno s prebavo ujetega plena. Ob koncu prezimovanja so se pri eni samici v tkivu z značilnostmi stradanja pojavile velike, elektronsko temne prebavne vakuole, z lipidnimi kapljami, kar je dokaz, da je samica ob koncu prezimovanja ujela plen. Ujetje plena je najverjetneje sovpadlo z zaključkom prezimovanja nekaterih nevretenčarjev v jami in posledično migracijo določenega plena iz jame.
Ključne besede: avtofagija, prezimovanje, sferiti, srednje črevo, stradanje, ultrastruktura, založne snovi
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 1391; Prenosov: 98
Celotno besedilo (4,91 MB) |
