| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poglavitne spremembe, ki jih bo v poslovnih poročilih družb povzročila uveljavitev nove direktive o trajnostnem poročanju podjetij
Nina Tratnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se vedno več podjetij zaveda, da za njihov uspeh ni pomemben samo dobiček ampak tudi njihovo nefinančno poslovanje. K temu prispeva zavedanje o pomenu družbeno odgovornega ravnanja podjetij in tudi trajnostno poročanje. V prvem delu diplomske naloge sem opisala kaj je trajnostni razvoj in trajnostno poslovanje, opisala in predstavila pa sem tudi družbene, okojske in upravljavske dejavnike trajnostnega poročanja. V nadaljevanju pa sem se posvetila podrobnemu opisu novega predloga Direktive CSRD, razlogom uveljavitve, vsebino poročanja, sankcijam predloga in primerjavami med zahtevami NFRD in CSRD. Sledila je predstavitev nefinančnega poslovanja in izjava o nefinančnem poročanju. Tudi v Sloveniji podjetja ugotavljajo vedno večji pomen nefinančnega poročanja, s katerim vlagateljem in deležnikom posredujejo pomembne informacije o svojem poslovanju. Zato sem si v empiričnem delu izbrala dve veliki Slovenski banki NLB d.d. in NKBM d.d. ter analizirala trajnostni poročili obeh bank. Ugotovila sem, da sta poročili obeh bank zelo podobni, obe banki poročila objavljata ločeno od letnega poročila. Prav tako pa obe banki v poročilu objavljata podatke, ki so pozitivni, negativnih informacij pa ne podajata. Ugotovila sem tudi, da čeprav bankam še ni potrebno poročati v skladu s predlogom nove Direktive CSRD, sta v svojih poročilih že vključili veliko podatkov in zahtev predloga.
Ključne besede: trajnostni razvoj, predlog direktive CSRD, Direktiva NFRD, nefinančno poslovanje, trajnostno poročanje.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Proučevanje ustreznih pristopov recikliranja tekstilnih odpadkov - piroliza in hidroliza : magistrsko delo
Nina Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika tekstilna proizvodnja ima za posledico vse večjo akumulacijo tekstilnega odpada in zaskrbljujoče okoljske probleme. Prav zaradi omenjene problematike so zelo pomembne študije na področju recikliranja in ponovne uporabe tekstilnega odpada. Namen tega magistrskega dela je bil proučiti ustrezne pristope recikliranja odpadnih sintetičnih in naravnih vlaken. V magistrskem delu smo se osredotočili na terciarno kategorijo recikliranja odpadnega polietilen tereftalata (PET), celuloze, njune mešanice in volne. V prvem delu smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo sintetičnih vlaken – obarvan ter neobarvan PET. V drugem delu pa smo preverili, ali je termična razgradnja – piroliza kot metoda recikliranja primerna tako za sintetična kot tudi za naravna vlakna. Ugotovili smo, da je za recikliranje odpadnih sintetičnih vlaken najprimernejša 30 minutna alkalna hidroliza, ki poteka pri 250 °C in 40 barih. Za naravna vlakna, kot sta celuloza in volna, pa je primernejša piroliza. Pri termični razgradnji celuloze smo dobili več tekočega produkta kot pri termični razgradnji volne.
Ključne besede: recikliranje, tekstilni odpadki, piroliza, hidroliza, razgradni produkti
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1094; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
HIDROTERMIČNA DEGRADACIJA EKSTRAKTA ČEBULE – VPLIV KONCENTRACIJE
Nina Tratnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bil izvesti hidrolizo ekstrakta čebulnih olupkov s pomočjo reaktivne subkritične vode. Čebulni ekstrakt je kompleksen matriks različnih spojin, predvsem kvercetina ter tudi različnih ogljikovih hidratov in proantocianidinov. Kvercetin v naravi običajno ni prisoten v svoji prosti obliki, ampak je najpogosteje vezan s sladkorji v t. i. glikozide. Koncentracija raztopine oziroma razmerje material : voda je procesni parameter, ki je pri mnogih študijah razgradnje s subkritično vodo pogosto ignoriran. Zato je bil cilj diplomskega dela preučiti vpliv koncentracije vodne raztopine ekstrakta čebule na nastanek prostega aglikona. Temperaturo in tlak smo pri tem vzdrževali konstantna (200 °C, 200 bar). Preučili smo tudi vpliv koncentracije vodne raztopine ekstrakta na nastanek drugih, predvsem razgradnih produktov kvercetina. V prvem delu smo izvedli ekstrakcijo čebulnih olupkov s konvencionalnim ekstrakcijskim postopkom. Ekstrakt smo v drugem delu uporabili za hidrotermične poskuse razgradnje v laboratorijskem visokotlačnem visokotemperaturnem avtoklavu (Andreas Hofer Hochdrucktechnik) pri subkritičnih pogojih vode in v prisotnosti plina CO2 za vzdrževanje tlaka v reaktorju. Dobljene vzorce smo analizirali z metodo HPLC (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) na sistemu Agilent 1100. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je kinetika razgradnje kvercetina neodvisna od koncentracije.
Ključne besede: subkritična voda, hidrotermična degradacija, kvercetin, konvencionalna ekstrakcija, HPLC
Objavljeno v DKUM: 30.03.2017; Ogledov: 1539; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici